Jasna Urban, podpredsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je v uvodnem nagovoru v Knjižnici Otona Župančiča, kjer je potekal posvet "Izzivi hrupa in glasnosti: Iskanje učinkovitih rešitev za sodobno epidemijo", poudarila, da je dogodek namenjen ne le razpravi o težavah, temveč tudi iskanju konkretnih rešitev. Te naj bi na področju poklicnih bolezni odpravil novi pravilnik, ki smo ga dobili pred dobrim letom. "Čakali smo ga 30 let, pred tem ni bilo ustrezne zakonske podlage, ki bi omogočala verifikacijo poklicnih obolenj," je pojasnila specialistka medicine dela Ajda Erzar.
Od sprejetja novega pravilnika je interdisciplinarna komisija na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa v tem času obravnavala 85 vlog za priznanje poklicnih bolezni. "Priznali smo dve poklicni bolezni s področja kostno-mišičnih obolenj," je povedala Erzarjeva in dodala, da kljub temu, da trajna okvara sluha spada med poklicne bolezni v Sloveniji, nimamo še niti enega primera priznanja te bolezni. Vzroke za to vidi predvsem v pomanjkanju dokazov, nujnih za potrditev vzročne zveze med okvaro sluha in hrupom na delovnem mestu. "Novi pravilnik dopušča, da vlogo za priznanje poklicne bolezni vložijo tudi delavci, ki so že v pokoju. Ko smo jih obravnavali, smo ugotovili, da je problem dostavitev dokazov o hrupu na delovnem mestu, saj delovnih mest ni več, podjetja, v katerih so delali, so šla v stečaj ali pa so prenehala delovati, zato podatkov ni. V takih primerih lahko podamo le sum na poklicno obolenje," je razložila.
"Hrup med delavci ni prepoznan kot povzročitelj poklicne bolezni"
Inšpektor Slavko Krištofelc z Inšpektorata za delo je prepričan, da gluhota oz. naglušnost kot posledica hrupnega delovnega okolja pri nas še ni bila priznana tudi zato, ker ljudje hrupa ne dojemajo kot grožnje za zdravje. "Delodajalci prepoznajo hrup kot dejavnik tveganja na delovnem mestu, a imam občutek, da ga nekako podcenjujejo. To je nekaj, kar obstaja v zunanjem okolju, in je normalno, da se pojavlja v delovnem okolju," je povedal Krištofelc. Pri tem je poudaril, da bi moral delodajalec pri svojih prizadevanjih, da zmanjša hrup v podjetju, vedno dati prednost kolektivnim pred individualnimi ukrepi. "Zelo hrupen stroj recimo zamenjamo z manj hrupnim in s tem smo že veliko naredili, osebna varovalna oprema bi morala biti zadnja možnost, ko vsi drugi ukrepi ne pomagajo." Posebna kategorija so samozaposleni, ki so delodajalec in delavec v eni osebi. "Imajo poseben status, ker ne zaposlujejo drugih, in imajo na področju varnosti določene olajšave. To pa ne pomeni, da jim ni treba skrbeti za svoje zdravje. Prav je, da imajo zdravstveni nadzor in se zavarujejo pred močnim hrupom," je priporočil Krištofelc.
Novi pravilnik prinaša nove izzive
Po besedah Erzarjeve v Sloveniji nimamo podatkov o najpogostejših poklicnih bolezni. "V tujini prevladujejo bolezni kostno-mišičnega sistema, sledijo bolezni dihal in bolezni kože, takoj za njimi pa so že bolezni zaradi izpostavljenosti hrupu." Od sprejetja novega pravilnika je minilo dobro leto, zato je še prezgodaj za primerjavo, je prepričana Ajda Erzar. "Za občutek mogoče – zadnjih nekaj let smo imeli le 30 primerov priznanih poklicnih bolezni na leto. Na KIMDPŠ se zavedamo, da se je odprlo neko novo obdobje, predlagali bomo nove ukrepe in iskali razloge, zakaj se te poklicne bolezni ne priznavajo," je zaključila Erzarjeva. "Glede na to, da je naglušnost najpogostejša poklicna bolezen v Evropski uniji, naši podatki pa tega ne kažejo, bo verjetno treba tudi kaj spremeniti," pa je menila dr. Marjeta Recek iz sektorja za varovanje zdravja na Ministrstvu za zdravje in zagotovila, da se redno srečujejo z interdisciplinarno skupino KIMDPŠ, ki predlaga ukrepe, na podlagi katerih lahko usmerjeno ukrepajo.
"Epidemija okvare sluha v glasbeni industriji"
Hrup pa ne prizadene le delavcev v lesnopredelovalni, tekstilni in drugih industrijah, ki uporablja hrupne stroje, temveč tudi glasbenike. Da je okvara sluha velika težava v glasbeni industriji, je opozoril Boštjan Simon iz Zavoda Tinitus. "Pred leti sme se začel s tem ukvarjati in sem ugotovil, da je od 20 do 25 odstotkov glasbenikov, ki imajo tinitus, ki je trajen. Ta odstotek je alarmanten, saj je za 15 odstotkov višji od deleža ostalih ljudi s tinitusom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima tinitus 10 odstotkov ljudi," je povedal Simon in dodal, da je izguba sluha še vedno velik tabu in stigma, sploh pri glasbenikih, ki si s sluhom služijo vsakdanji kruh.
Z Zavodom Tinitus organizira predavanja na glasbenih šolah, kjer predstavlja smernice Svetovne zdravstvene organizacije za varno poslušanje. Smernice niso zavezujoče, ampak zelo pripomorejo, da si svojega sluha ne poškodujemo, je poudaril Simon. Prepričan je, da Slovenija potrebuje zavezujoče smernice, ki bi ustvarile varnejše okolje za glasbenike in poslušalce. "Pri nas obiskovalce koncertov zakonodaja ne ščiti, ščiti zgolj delavce, sami obiskovalci koncertov pa so nezaščiteni. Tukaj se ne izvajajo sankcije, če se vrednosti prekoračijo," je dejal Simon. Tudi na tem področju ni ozaveščanja. "To je po mojem razlog, zakaj imamo neke vrste tiho epidemijo izgube sluha pri mladih, predvsem na glasbenem področju in res si želim, da bi se to spremenilo," je še dejal.
Svetovna zdravstvena organizacija: 1,1 milijarde mladih v nevarnosti, da si bodo zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškodovali sluh
A tudi izven hrupnih delovnih okolij in glasnih koncertnih prizorišč je hrupa preveč. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ima 34 milijonov otrok po svetu slušne težave. Ob tem napovedujejo, da je kar 1,1 milijarde mladih v nevarnosti, da si bodo zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškodovali sluh. Na to že več let opozarjajo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. "Kadarkoli opozorimo na ta problem, je odgovor pomanjkanje kadra. Še vedno, tudi če ni kadrovskih pogojev, smo v situaciji, ko bi se te problematike morali lotiti. Izguba sluha je res tabu tema. Ljudje sami ne bodo tega prijavljali na inšpektorat. S hrupom preobremenjene restavracije, gostilne, bolj ko je glasen žur, bolj je to zabavno, pa športne prireditve," je naštel Matjaž Juhart in pozval inšpektorje na Inšpektoratu za delo: "Ne potrebujete prijav, pojdite na kakšno prireditev in dobro bi bilo, da začnete s kaznimi."
Neprimerne slušalke lahko poškodujejo sluh
Vpliv hrupa in glasnosti v javnosti je veliko večji, kot se zavedamo, je opozorila dr. Sonja Jeram. "Posledice so lahko motnje spanja, ki jih prinese dolgotrajen stres. Čepki v ušesih niso vedno dovolj, hrup prihaja v naš sistem tudi preko kostnega sistema," je opozorila. Najbolj izpostavljeni so mladi, ki vse bolj pogosto uporabljajo slušalke. Otorinolaringologinja dr. Nina Božanić Urbančič je povedala, da podatki iz tujine, ki so jih pridobili z anketo, kažejo, da je bilo kar 1,1 miljarde mladih izpostavljenih prekomernemu hrupu, ki bi lahko vplivalo na njihovo zdravje. Nemška študija pa kaže, da je 40 % mladostnikov izpostavljeno prekomernemu hrupu. Pri nas registra ni," je povedala Božanić Urbančičeva.
Simon pa je opozoril še na en vidik – kakovost slušalk, ki jih uporabljamo: "Kitajske slušalke so slabe kakovosti, a žal se jih največ proda, ker so poceni. Mladi radi poslušajo glasbo naglas in ne vedo, kaj pomeni trajna izguba sluha." Kako izbrati prave, je pojasnil Alan Repoša iz Audio-Tehnice: "Izberite take z večjo občutljivostjo zvoka, frekvenčni razpon pa mora biti čim bolj linearen." Ob tem je opozoril, da so kakovostne slušalke tudi drage slušalke, zato si jih ne more privoščiti vsak. "Zato se pogovarjamo, kako vsem omogočiti dobro tehnologijo," je še dejal Repoša. Vsi sogovorniki so se strinjali, da je ključ v ozaveščanju družbe o škodljivosti in posledicah hrupa na zdravje ljudi. "Če se tega ne bomo začeli zavedati, bo prihodnost veliko bolj tiha – veliko več bo izoliranosti, depresije, tesnobe, ki so močno povezani z izgubo sluha," je zaključil Boštjan Simon.