Te osebe se pogosteje srečujejo z izzivi na področju duševnega zdravja kot splošna populacija, vendar pa so jim storitve pogosto manj dostopne zaradi omejitev v komunikaciji, pravi sekretar zveze Matjaž Juhart.
"Medtem ko v Sloveniji obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, zveza društev gluhih in naglušnih izpostavlja, da je duševno zdravje oseb z izgubo sluha velik problem, ki se ga na splošno v Sloveniji toliko ne naslavlja," je uvodoma poudaril sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Juhart.
Predsednik zveze Mladen Veršič je ocenil, da so dogodki, kot je današnji, ključni za ozaveščanje in razumevanje izzivov, s katerimi se soočajo osebe z izgubo sluha, zlasti v povezavi z njihovim duševnim zdravjem. "Pomembno je, da se stroka, vladne in nevladne organizacije ter posamezniki, ki se srečujejo s to težavo, povežemo in združimo s ciljem reševanja izzivov. S tem lahko izboljšamo življenje posameznika ter zagotovimo, da imajo enake možnosti in pravice kot vsi ostali člani naše družbe," je dejal.
V nadaljevanju je predstavnica gluhe skupnosti in ambasadorka duševnega zdravja Daša Peperko predstavila izzive, s katerimi se soočajo osebe z izgubo sluha. Po njenih besedah je največja ovira komunikacija, prek katere bi najlažje izrazili svoje težave.
Podpora gluhim na sistemski ravni – primer Avstrije
Konference se je kot častni gost udeležil tudi Johannes Fellinger iz Inštituta za senzorično in jezikovno nevrologijo v Linzu, ki je tudi strokovnjak za duševno zdravje pri Svetovni zvezi gluhih. Na primeru Avstrije je opisal model za podporo gluhih in rešitve na sistemski ravni. Družina je po njegovem pojasnilu ključna pri razvoju duševnega zdravja gluhih, prav tako socialno svetovanje in izobraževanje za družinske člane gluhe osebe. Gluhi imajo več bolezni, več stresa, pri otrocih pa beležijo tudi visoko stopnjo depresivnosti, je poudaril. Zaključil je z mislijo, da je za duševno zdravje gluhih bistvena povezanost in druženje, ne pa izoliranost.
Položaj gluhih v Sloveniji
V Sloveniji je po podatkih zdravstvenih organizacij približno 200.000 oseb z izgubo sluha. Po navedbah Juharta je izguba sluha najpogostejša poklicna invalidnost in spremljajoča invalidnost starejših ter najpogostejša okvara mladostnikov.
"Živimo v zelo krutem okolju in izguba sluha povzroča velike stiske in socialno izolacijo. Slednja in izogibanje stikom pa povzroča takoj tudi težave v duševnem zdravju," je dejal za STA. Po njegovih besedah je namreč veliko več anksioznosti, stresa, tudi fizičnih bolečin, zato v zvezi pozivajo vse odločevalce, da vključujejo v vsebine duševnega zdravja tudi osebe z izgubo sluha, kot so gluhi, naglušni ali osebe s tinitusom.
Na okrogli mizi so ključni akterji s področja duševnega zdravja, vključno s strokovnjaki, predstavniki vladnih in nevladnih organizacij ter osebami z izgubo sluha raziskovali sistemske rešitve za premagovanje teh izzivov in razvijali nove pristope za boljšo ozaveščenost in podporo.