Predsednica društva Vizija Barbara Slaček je izpostavila prostorsko stisko, s katero soočajo v varni hiši Hiša zaupanja, ki je arhitekturno, prostorsko in tehnično prilagojena za bivanje gibalno oviranih invalidov. V okviru programa Nasilje nad invalidi so v varni hiši od leta 2021 sprejeli 16 žensk in štiri moške, medtem ko so morali zavrniti 22 žensk in 11 moških.
Izpostavila je tudi pomanjkanje kadra v Hiši zaupanja, predvsem pa z zagotavljanjem sredstev za delovanje društva, saj je bila njihova vloga zaradi administrativne napake zavrnjena in je trenutno delovanje varne hiše ogroženo, saj si ne morejo privoščiti, da bi kader obdržali. Slačkova je opozorila, da vsakoletne prijave na razpise niso prava pot in da je za delovanje društev potrebna sistemska rešitev. »Potrebujemo sistemsko rešitev, nekaj, kar nam bo dajalo to neko varnost in zagotovilo, da bomo lahko svoje programe izvajali nemoteno ves čas. Moram reči, da se je zelo podobna zadeva pri društvu Vizija že zgodila v preteklosti. Društvo je že imelo s strani zbora članov sprejet sklep o ukinitvi društva. To se je zgodilo leta 2019, ko društvo dejansko pol leta ni delovalo, ne samo varna hiša, celo društvo je bilo ukinjeno. Potem sem jaz prevzela predsedniško funkcijo, smo takrat s strani Fiha, fundacije za financiranje invalidskih humanitarnih organizacij, dobili dodatna rezervna sredstva, s katerimi smo to finančno vrzel zapolnili, da je dejansko društvo lahko sploh obstalo. Od takrat se kontinuirano prijavljamo na ta socialnovarstveni razpis in letos, če bi ga dobili, bi to bilo naše tretje leto, potem bi pa lahko šli v tisti javni sedemletni razpis in bi imeli 7 let zagotovljena sredstva. Jaz sem optimist, pa še vedno upam, da se bomo nekaj dogovorili, če ga zdaj nismo dobili, pa pademo nazaj in štartamo od začetka,« je težave Društva Vizija Barbara Slaček.
Damijana Peterlin iz direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je poudarila, da je ministrstvo javni agenciji za znanstvenoraziskovalno delo in inovacije prijavilo ciljni razvojni projekt Nasilje nad invalidnimi ženskami, s katerim želijo pridobiti sredstva, da bi jim lahko pomagali. Društvu je prav tako svetovala, da na občinske stanovanjske sklade naslovijo pobudo za najem neprofitnih stanovanj, ki so urejena za osebe z invalidnostmi. Ob tem pa je izpostavila, da na ministrstvu za solidarno prihodnost sicer deluje direktorat za stanovanjsko politiko, ki pa v tem trenutku ni zelo aktiven, saj primanjkuje sredstev za gradnjo novih neprofitnih stanovanj.
Vloga šole v primerih nasilja v družini
Vodja sektorja za razvoj izobraževanja Aleš Ojsteršek je spregovoril o problematiki, s katero se žrtve nasilja in njihovi otroci soočajo pri prešolanju. V društvu Vizija so namreč izpostavili, da pri prešolanju težave povzroča zakonodaja, ki za to zahteva soglasje obeh staršev. "Prešolanje otrok je mogoče tudi brez soglasja enega od staršev," je izpostavil. V tem primeru ravnatelj stopi v kontakt s centrom za socialno delo, ki o primeru poda svoje mnenje, je pojasnil. "Šola je stabilen, star, razvit sistem in nasilje je z leti postal normativen del zakonodaje," je zatrdil. Smernice se ves čas posodabljajo in celo napredujejo v smeri, da se nasilje naslavlja vedno bolj korektno. "Zavod za šolstvo je letos dobil nalogo, da v obstoječih smernicah s področja nasilja posebej izpostavi najbolj ranljive skupine družbe in jih tudi poimenuje," je poudaril.
Žrtve nasilja v kazenskem sistemu
Generalna direktorica direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice Nina Koželj je medtem izpostavila aktivnosti, ki potekajo na ministrstvu za pravosodje na področju žrtev kaznivih dejanj. Spregovorila je o direktivi o žrtvah, s katero je žrtev postala pravnomočna oseba v kazenskem postopku in spremembo zakona o kazenskem postopku iz leta 2019, ki žrtve opolnomoči in jim ponuja nove pravice do podpore ter informacij.
"Invalidnost je ena od tistih okoliščin, ki pravzaprav pomenijo, da ima od oseba avtomatsko možnost do večje zaščite v kazenskem postopku. Lahko je zaslišana na daljavo preko avdio-video konference in posebej skrbimo, da žrtev ne pride v stik s storilcem," je zatrdila. Poudarila je tudi, da so v zadnjih dveh letih na vsakem ministrstvu vzpostavili kontaktne točke za lažje sodelovanje z nevladnimi organizacijami, kjer slednje lahko na enem mestu pridobijo vse informacije o tem, kako ukrepati v posameznem primeru.