Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat bodo v oddaji Posebna ponudba govorili o tem, kako kvalitetna je doma pridelana hrana in ali ji Slovenci dajemo prednost pred tujo.
Jemo lokalno, sezonsko, zdravo? Čeprav se delež potrošnikov, ki kupujejo slovensko hrano, iz leta v leto povečuje, na leto uvozimo kar za 1,6 milijarde evrov hrane. Na naših trgovskih policah je vse več cenene hrane, po njej pa posegajo predvsem tisti, ki zaradi različnih okoliščin pri izbiri živil gledajo predvsem na ceno. Posledice slabih prehranjevalnih navad so že vidne, najbolj ogrožena skupina pa so otroci. Delež potrošnikov, ki kupujejo slovensko hrano, se sicer od leta 2012 vztrajno povečuje, skoraj 70 odstotkovSlovencev in Slovenknamreč vse pogosteje posega po hrani slovenskega porekla, kar je velik napredek glede na leto 2011, ko je bilo takšnih le tretjina, ugotavljajo na kmetijskem ministrstvu. Agrarni ekonomist Aleš Kuharsicer meni, da je številka, kijo omenja ministrstvo, prenapihnjena. Prepričan je namreč, da veliko ljudi le misli, da so kupili živilo slovenskega porekla, v bistvu pa so nasedli marketinškim prijemom ponudnika. »V uporabi je nekaj zelo prozornih trikov. Pogosto komunicirajo z nalepko Slovenski dobavitelj in ljudje mislijo, da gre za slovensko poreklo Kar pa ne drži. Dobavitelj je uvoznik, ki uvaža blago. Imamo sicer 70 odstotkov slovenskih dobaviteljev, kar pa ne pomeni, da imamo 70 odstotkov slovenskega. To so pač dobavitelji, ki dovažajo tudi tuje blago,« opozarja Kuhar.
Je slovenska hrana predraga?
Številni potrošniki po tuji hrani posegajo predvsem zato, ker menijo, da je slovenska hrana predraga, s čimer pa se na kmetijskem ministrstvu povsem ne strinjajo. »To v celoti ne drži, čeprav so določeni proizvodi lahko dražji. Razlogi za oblikovanje cene so različni. Dejstvo je, da je slovenski trg majhen, glede na to da nas je dva milijona. Vsak uvoz hrane, ki pomeni v neki drugi državi tržni višek, pride na naš trg po katerikoli ceni, raje kot da to hrano uničijo. To pa avtomatično ustvarja v potrošniku percepcijo, da je to tista prva in realna cena proizvoda,« pravi Janja Kokolj Prošek s kmetijskega ministrstva. In kako ločiti med ceneno in poceni hrano? »Eno od pomembnih vodil je to, da je potrebno biti pozoren na tiste proizvode, ki so zelo predelani ali katerih receptura je sestavljena iz različnih surovin. Pri teh proizvodih bi, govorim kot potrošnik in ne strokovnjak, kazalo biti bolj previden in preverit katere surovine sestavljajo tak proizvod,« opozarja Kokoljeva. Največ cenene, prazne hrane je sicer v kategoriji sladkarij, sladkih pijač, piškotov, mlečnih desertov, ki jo največkrat kupujemo otrokom. »Slovenska živilska industrija je v tem smislu sicer zaostala, in hvala bogu, da je tako. V naši državi še ne znamo izvajati teh agresivnih postopkov, kot jih pozna, seveda v slabšalnem smislu, naprednejša evropska in svetovna industrija. Zato je najpreprostejše vodilo pri izbiri to, da poiščemo slovensko poreklo,« meni Kuhar.
Več v Posebni ponudbi
Zakaj je dobro kupovati lokalno? Je res slovenska hrana dražja od uvožene? Je slovenske hrane dovolj za vse? V kolikšno pomoč so potrošnikom pri izbiri hrane razne oznake?In koliko pripomorejo k osveščanju javnosti drage kampanje? To so vprašanja, na katere bodo odgovore ponudili v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku v torek, 10. januarja ob 17.25 gledali na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.