Oddajo Posebna ponudba je v novi sezoni mogoče spremljati tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Gluhi gledalci edino potrošniško oddajo v Sloveniji tako lahko sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gleda na TVSLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. To soboto bodo v oddaji Posebna ponudba govorili o novem bohinjskem plovbnem režimu, ki zadnje mesece razburja veslače, saj uvaja plačljivo uporabo jezera. Nasprotniki odloka trdijo, da je s tem kršena njihova ustavna pravica, vendar si pravni strokovnjaki o tem niso edini.
Po novem bo moral vsak, ki bo hotel s kanujem, kajakom ali supom v Bohinjsko jezero, to plačati. Bohinjski občinski svet je namrečfebruarja sprejel odlok, ki določa osem plačljivih vstopno-izstopnih mest. Infrastrukturo, ki naj bi jo zgradili v petih letih, bodo uporabnikom začeli zaračunavati že s 1. junijem. Dnevna vstopnica bo stala dva evra, tedenska pet, letna pa 20. Kdor bo veslal brez dovolilnice, ga čaka 100 evrov kazni. Kajakaši, kanuisti in suparji odloku močno nasprotujejo. »Za začetek bi okrcal zakon o plovbi po celinskih vodah, ki ne razlikuje čolna od supa. Prav na podlagi tega zakona so Bohinjci s svojo kreativnostjo in sestradanostjo po evrih ugotovil, kako bi lahko zaračunavali javno dobro. Voda namreč je javno dobro in priobalni pas jezer, rek in morij je javno dobro,« je prepričan Gregor Strnad iz Surf in SUP zveze Slovenije. Bohinjski župan Franc Kramar odgovarja, da so po zakonu kajak, kanu in sup plovila, občinski svet pa se je odločil, da zaračuna pristojbino tudi za plovila. Radi bivzpostavili red na jezeru, ki je del Triglavskega nacionalnega parka, sprejetje odloka upravičujejo na občini. Pravijo, da so za čiščenje jezera in vzdrževanje okolice do zdaj plačevali le Bohinjci, prav pa je, da kakšen evro prispevajo tudi obiskovalci.
Na jezeru ni nereda
»Nihče od teh, ki so pripravljali odlok, še nikoli ni veslal na jezeru, zato tudi ne vedo, da na jezeru ni nobene anarhije in nereda. Ne vedo, da mirno veslamo, razporedimo se čez ves dan, rekreativnih kajakašev pa je pravzaprav veliko manj kot ponudnikov komercialnih čolnov,« meni predsednik Kajak kanu kluba Bohinj Stane Klemenc. Bohinjsko jezero je za zdaj edino jezero v Sloveniji, kjer bo veslanje treba plačati, izjema ne bodo niti profesionalni športniki, ki bodo sicer upravičeni do polovičnega plačila. »Veliko sem veslal tudi v tujini in nikjer nisem doživel, da bi moral plačati ali da bi me kakorkoli omejevali,« še pravi Klemenc. In kako je drugod po Sloveniji? Na Blejskem jezeru je veslanje brezplačno, uporabniki pa morajo vstopati in izstopati v Mali ali Veliki Zaki. Na Ptujskem jezeru lahko zaračunavajo le imetnikom motornihčolnov. Cerkniško jezero je poseben primer. Gre za slovensko najpomembnejše mokrišče in največji zalogovnik vode pri nas, dno jezera pa so zasebna zemljišča. V Cerknem so sicer sprejeli odlok, na podlagi katerega veslačem lahko zaračunajo uporabo jezera, cenika pa za zdaj še nimajo. Na Šmartinskem, Velenjskem in Zbiljskem jezeru o zaračunavanju uporabe jezera veslačem ne razmišljajo.
Kako pa je na rekah?
Prvi so odlok o zaračunavanju veslačem uvedli na reki Soči leta 2002. Od takrat so gavečkrat spreminjali in dopolnjevali, nazadnje letos aprila, cilj pa je povečati varnost uporabnikov. »Nismo mogli zagotoviti varnosti, prav tako nismo mogli postaviti prometne signalizacije, kot je na cesti, zato smo postavili spletno stran plovba-soca.si, na kateri interaktivno obveščamo o vseh nevarnostih ali morebitnih nevarnostih na reki,«pojasnjuje direktor medobčinske uprave Bovec, Kobarid in Kanal ob Soči Simon Leban. Na Soči je uporabnikom na voljo 17 vstopno-izstopnih mest,kanuisti in kajakaši pa morajo za plovbo imeti osebno dovolilnico. Dnevna dovolilnica letos stane 3 evre, tedenska 16, letna pa 30. Brezplačno veslanje bo, kot kaže, kmalu preteklost tudi na Savinji. Konec aprila je namreč občina Ljubno sprejela odlok, ki določa, da morajo kanuisti, kajakaši in superji za dan veslanja plačati 2 evra in pol, 10 evrov stane tedenska dovolilnica, sezonska pa toliko kot na Soči, torej 30 evrov. »Odlok smo sprejemali že leta 2006, takrat smo ga začeli tudi usklajevati z vsemi deležniki na reki Savinji, predvsem zaradi varnosti ter nadzora vstopno-izstopnih mest, parkiranja in odlaganja odpadkov ter drugih aktivnostmi ob plovbi,« pojasnjuje župan Ljubnega Franjo Naraločnik. Odloka sicer niso uskladili s sosednjo občino Luče, ki veslanja ne zaračunava. Zato so veslači, ki svojo pot začnejo v Lučah in končajo v Ljubnem, v prekršku, ki pa se mu ne morejo izogniti. Odlok bo na delu Savinje, ki spada v občino Ljubno, začel veljati oktobra letos, do takrat pa naj bi občini uskladili odloka in uredili vstopno-izstopne točke. Usoda plačevanja veslačev tako še vedno visi v zraku, iz občine Luče pa so sporočili, da bodo vztrajali pri nižji pristojbini. Na vseh drugih slovenskih rekah je veslanje brezplačno.
Bo potrebna ustavna presoja?
Nasprotniki novih občinskih odlokov, na podlagi katerih bodo občine tudi kajakašem, kanuistom in suparjem zaračunavale dostop do rek in jezer, opozarjajo, da gre za ravnanje, ki je v nasprotju z ustavo. »To, da omejujejo dostop do vode, je neustavno, saj je voda splošno javno dobro in bi morala biti v vsakem trenutku za splošno javno rabo dostopna vsem. In veslanje je splošna javna raba,« je prepričan Jakob Marušič s Kajakaške zveze Slovenije. Dr. Senko Pličanič s pravne fakultete sicer pravi, da 70. člen javno dobro ureja na splošno, ne ureja pa pravice do splošne rabe, na katero se sklicujejo uporabniki Bohinjskega jezera. Zakon o vodah pravico do splošne rabe vode daje vsem pod enakimi pogoji, ob čemer poudarja, da zahteva za plačilo ne pomeni omejevanja rabe javnega dobra: »Drug primer javnega dobra, ki ni naravno javno dobro, je pa grajeno javno dobro, je avtocesta. Avtocesta je tipičen primer javnega dobra, ki je zgrajena z namenom, da jo vsi uporabljamo. Pod enakimi pogoji. Ta pogoj je plačilo cestnine.« Dr. Marko Pavliha, predstojnik pravne katedre na fakulteti za pomorstvo in promet, je drugačnega mnenja:"Lokalna skupnost mora pri določitvi plovbnega režima upoštevati določbe Zakona o plovbi po celinskih vodah iz leta 2002, ki predpisuje, da sicer lahko pobira pristojbino, ki jo določi s splošnim aktom, vendar zgolj za uporabo pristanišč in vstopno-izstopnih mest na rekah in jezerih in na njegovi podlagi izdane predpise. Občina mora tudi upoštevati zakon o vodah, ki celinskim vodam in vodnemu zemljišču podeljuje status naravnega vodnega javnega dobra, ki je v splošni rabi, podobno kot morje in zrak. To pomeni, da ga lahko skladno z zakonskimi določbami brezplačno uporablja vsak.« Po mnenju dr. Pavlihe je še posebno pomemben 70. člen ustave, ki pravi, da se na javnem dobru lahko pridobi posebna pravica uporabe le pod pogoji, ki jih določa zakon. To pa pomeni, da tega ne sme urejati vladni ali ministrski podzakonski predpis oziroma občinski odlok.
Več v oddaji Posebna ponudba
Vprašanj, povezanih s plovbnim režimom na slovenskih jezerih in rekah, je torej veliko. Odgovore bodo ponudili v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste v slovenskem znakovnem jeziku lahko spremljali tudi to soboto, 14. maja,ob 17.20 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. x
Vesna Pfeiffer