Smučati ste začeli že zelo zgodaj, pravite, da že pri 2 letih. Po prometni nesreči, ki ste jo doživeli pri petih letih, vas je najbolj skrbelo, da ne boste mogli več smučati. Z vztrajnostjo, trdim delom in jasnimi cilji vam je pri komaj dvajsetih letih uspelo doseči že marsikaj. Kateri trenutki so bili za vas prelomni? Kateri uspehi do sedaj najbolj pomembni?
Gotovo je bil najbolj prelomen trenutek, ko sem prvič sedel v monoski. Od tistega trenutka naprej sem vedel (upal), da bo smučanje del mojega življenja. Najbolj pomembni uspehi do sedaj so nedvomno paraolimpijske igre, kjer sem dosegel trenutno najboljši rezultat na zimskih paraolimpijskih igrah za Slovenijo, in sicer 12. mesto v slalomu. Posebna tekma je bila tudi na domačem svetovnem prvenstvu, ker me je spremljalo veliko ljudi, med njimi tudi predsednik države Borut Pahor, dosegel pa sem odlično 10. mesto. Vesel pa sem, da sem lansko leto v skupnem seštevku evropskega pokala zasedel 3. mesto ter v slalomskem seštevku drugo. Vrhu pa se približujem tudi v svetovnem pokalu.
Lanska smučarska sezona je bila, ko je svet preplavila epidemija Covid-19, že skoraj končana. So vam kakšne tekme lani spomladi odpadle?
Na srečo je bilo večino tekem že izpeljanih prej, tako da nam je odpadlo le malo tekem na koncu.
Kako pa je prvi val epidemije vplival na vaše treninge?
Sezona se je takrat na žalost ustavila. Snežnih treningov ni bilo kar nekaj časa, sem pa v domačem okolju lahko izvajal kondicijske treninge.
Poletje je bilo nekoliko bolj sproščeno, manj ukrepov. Ste ta čas izkoristili za treninge in pripravljanje na novo zimsko sezono?
Takoj, ko je bilo mogoče, sem se vrnil na sneg in opravil kar nekaj dobrih treningov, dokler so bile razmere še dobre. Nadaljeval sem s suhimi treningi, na sneg pa sem se ponovno vrnil konec poletja oz. jeseni, ko še ni bilo veliko ukrepov zaradi drugega vala.
Pred začetkom zime pa je nastopil drugi, močnejši val epidemije. Kako je vplival in še vpliva na tekme, treninge?
Na srečo gre sezona večinoma po planu. V primerjavi z drugimi športi imam precej manj težav s trenutno situacijo. Mednarodna tekmovanja tečejo precej normalno, z izjemo svetovnega prvenstva, ki so nam ga prestavili na naslednje leto. Imamo pa na tekmah kar stroge ukrepe. Na vsako tekmovanje moramo priti z negativnim testom, nošenje mask pa je obvezno praktično povsod, razen v hotelskih sobah, ko smo sami.
Treniral pa sem večinoma v tujini, saj doma to do odprtja smučišč ni bilo mogoče. V zadnjih tednih pa lahko treniram tudi doma in upam, da bo tako tudi ostalo in da se situacija z virusom kmalu umiri.
Pa vendar ste v tej zimi dosegli nekaj lepih uspehov. S katerimi ste še posebej zadovoljni?
Najbolj sem zadovoljen, da sem vedno višje v svetovnem pokalu, ker sem zasedel dvakrat četrto mesto, kar je moj trenutno najboljši rezultat. Zadovoljen pa sem tudi z dobrim začetkom sezone v evropskem pokalu, ker sem dvakrat zmagal in dvakrat zasedel tretje mesto.
Varnostni protokol je, kot ste povedali, kar strog. Negativni testi, ki ne smejo biti starejši od 72 ur, maske in še kaj … Ste kljub oteženim razmeram še vedno motivirati? Ali vas morda ta situacija obremenjuje in ovira?
Motivacije mi ne manjka. Iz dneva v dan želim biti boljši in to me žene naprej. Veliko ljudi v tej situaciji ne more početi stvari, ki jih radi počnejo. Jaz pa lahko počnem to, kar počnem najraje, lahko smučam.
Kaj pa načrti za naprej? Kakšni so vaši cilji?
Predvsem si želim, da ostanem zdrav in nepoškodovan, ter da bom glede na situacijo lahko normalno treniral in tako vedno boljši in bom vedno bližje svetovnemu vrhu.