Gluhoslepa oseba ima ovirani čutili sluha in vida. Ti čutili se med seboj ne moreta kompenzirati, kot se pri slepih ali gluhih. Zato se gluhoslepi opirajo na ostala čutila: dotik, vonj in okus. »Dotik omogoča najbolj zanesljiv prenos komunikacije,« je pojasnila sekretarka združenja gluhoslepih Dlan Simona Gerenčer Pegan. Sporazumevanje gluhoslepih je kot ples, je dejala Gerenčer Peganova. »V gibanju se morata ujeti in drug drugemu omogočati enakovredno sodelovanje,« je dodala.
Gluhoslepi se sporazumevajo s prilagojenim jezikom, ki temelji predvsem na dotiku.
Osebe z gluhoslepoto komunicirajo na 23 taktilnih načinov, kar pomeni, da informacije prejemajo skozi dotik. Taktilnemu znakovnemu jeziku gluhoslepa oseba sledi tako, da z roko spremlja kretnje, ki jih izvaja njegov govornik. Sporazumevanje dopolnjuje tudi haptični način, kar pomeni, da tolmač z znaki na hrbet gluhoslepe osebe oriše vizualno dogajanje. Uporablja se lahko sočasno s taktilnim znakovnim jezikom.
Za enostavno sporočanje se lahko gluhoslepemu tudi zapisuje črke na dlan, nekateri pa uporabljajo tudi reliefne črke ali Braillovo pisavo. Tolmač za gluhoslepe mora biti specifično usposobljen, pogosto mora vsebino razbrati le iz nekaj znakov.
Profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo Vera Grebenc je pojasnila, da je jezik del posameznikove identitete. »Jezik je sistem simbolov, s katerimi se sporazumevamo,« je rekla. Zato je tudi komunikacijo gluhoslepih mogoče razumeti kot jezik.
Tudi profesor na ljubljanski filozofski fakulteti in jezikoslovec Marko Stabej pritrjuje temu, da slovnična urejenost jezika ne sme biti pogoj za uporabo. »Pričakovati, da nek jezik postane jezik z imenom in pravicami šele, ko ima najmanj eno slovnico ali en slovar, se mi zdi nazadnjaško. Jezik se standardizira tako, da ljudje z njim komunicirajo. Znanstveni opis jezika to le opisuje in ne predpisuje,« je poudaril.
Položaj gluhoslepih v družbi in njihova obravnava
Pred gluhoslepimi pa ostajajo številne ovire. Gluhoslepih del zakonodaje še zmeraj ne priznava, zato se morajo gluhoslepi v nekaterih situacijah odločiti ali bodo obravnavani kot gluhi ali kot slepi. To povzroča težave tudi pri uveljavljanju pravic, kot so osebni asistent, dodatek za pomoč in postrežbo ter komunikacijski dodatek. Mnogi gluhoslepi živijo na robu revščine, pogosto so tudi socialno izolirani.
Učiteljica in soustanoviteljica združenja Dlan Petra Rezar pa je izpostavila težave gluhoslepih otrok v šoli. »Šolski sistem nima posluha za individualno obravnavo gluhoslepih,« je opozorila. Kot učiteljica je h gluhoslepim učencem vedno pristopala individualno, posvečala pa se je tudi klimi v razredu. Za boljše vključevanje gluhoslepih v izobraževalni sistem je treba prilagoditi tako opremo kot tudi ustrezno izobraziti kader.