Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028, ki so jo poslanci sprejeli konec marca, predstavlja po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Jožice Maučec Zakotnik strateški dokument, ki bo pomembno vplival na organizirano skrb za duševno zdravje Slovenk in Slovencev, s tem pa celotne družbe. Resolucija, tako Maučec Zakotnikova, vključuje celostni pristop, od promocije in varovanja duševnega zdravja, do programov za destigmatizacijo duševnih motenj, zgodnjo diagnostiko, interdisciplinarno in medresorno obravnavo ter rehabilitacijo oseb s težavami v duševnem zdravju. Predlogu resolucije niso nasprotovali v nobeni od poslanskih skupin.
"Resolucijo opredeljuje Zakon o duševnem zdravju in predstavlja prvi strateški dokument, ki v Sloveniji zarisuje celovito in dolgoročno strategijo razvoja na področju duševnega zdravja," je poudarila državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje, je namen sprejema resolucije krepitev in ohranjanje dobrega zdravja vseh Slovencev, preprečevanje duševne motnje od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti, zmanjševanje stigme in diskriminacije oseb z duševnimi motnjami. Resolucija bo vzpostavila dobro podporno okolje za dobro duševno zdravje, izboljšala kompetence strokovnih služb na vseh področjih varovanja duševnega zdravja, približala službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom in zmanjšala institucionalizacije na področju duševnega zdravja.
Pomembna pridobitev bodo timi za interdisciplinarno obravnavo duševnih motenj
V Resoluciji je predvidena vzpostavitev mreže Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, mreže Centrov za duševno zdravje odraslih, vključno s starejšimi in mreža Centrov za zgodnjo obravnavo, obstoječa mreža razvojnih ambulant se bo namreč skladno z Zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami nadgradila. Pomembna pridobitev so timi za interdisciplinarno obravnavo duševnih motenj v skupnosti, ki bodo usposobljeni tudi za mobilne krizne intervencije. Državna sekretarka je izpostavila, da je ključni izziv zgodnja pomoč, ki pomaga bolj učinkovito in preprečuje dolgotrajne posledice duševnih motenj za posameznika, družino in za družbo. "Dobra dostopnost do služb, zlasti za duševno zdravje otrok in mladostnikov bo omogočila zmanjševanje dolgoročnega bremena duševnih motenj, kajti 75 odstotkov vseh duševnih motenj se začne do 24. leta starosti, polovica že do 14. leta."
Okrepljena bo vloga zdravstvenih domov
Mreža regionalno povezanih medresorskih in interdisciplinarnih služb bo zagotavljala enakopravno dostopnost do storitev in programov vsej populaciji na opredeljenem območju. Okrepljena bo vloga zdravstvenih domov, v okviru katerih bodo dopolnjeni oziroma vzpostavljeni centri za duševno zdravje, ki se bodo povezovali s službami s področja socialnega varstva, izobraževanja in drugimi izvajalci na področju duševnega zdravja in NVO. V vseh regijah se vzpostavlja skupnostna obravnava duševnih motenj z medresornimi in interdisciplinarnimi mobilnimi skupnostnimi timi. Izvajajo jo javne službe socialnega in zdravstvenega varstva, zaposlovanja in izobraževanja. Tako bo zagotovljena pravočasna in kontinuirana pomoč, ki izboljšuje kakovost življenja oseb z duševno motnjo ter njihovih svojcev, izboljšuje izide in stroške zdravljenja, preprečuje in skrajšuje hospitalizacije in ponovno hospitalizacije. Resolucija izpostavlja tudi okrepitev mreže rehabilitacijskih služb na področju duševnega zdravja, kjer imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, so še zapisali na spletni strani Ministrstva za zdravje.
V desetih letih načrtujejo 16 do17 kliničnih psihologov na 100 tisoč prebivalcev
Resolucija se sooča tudi s posebnimi izzivi zagotavljanja zadostnega števila kadrov na področju duševnega zdravja, predvsem pedopsihiatrov in kliničnih psihologov. Pedopsihiatrov je trenutno 25 v procesu specializacije in jih bo mogoče skozi razvoj novih služb za duševno zdravje zaposliti in obdržati doma. Z Resolucijo se načrtuje tudi sistemska ureditev specializacije iz klinične psihologije in ciljano načrtovano razpisovanje letnih specializacij na način, da bo ob koncu 10-letne implementacije mogoče doseči standard 16 do17 kliničnih psihologov na 100 tisoč prebivalcev. Z načrtovano dopolnitvijo strokovnih služb se tako Slovenija približuje standardom razvitih evropskih držav, so prepričani na Ministrstvu za zdravje.
Samomor med starejšimi še vedno zelo pogost
Resolucija tudi predvideva vzpostavitev subspecialističnih timov za otroke in mladostnike, za gerontopsihiatrijo ter za določene druge motnje na področju duševnega zdravja. Samomor je posebej med starejšimi v Sloveniji še vedno zelo pogost. Najpogostejši je tam, kjer so najslabše socialnoekonomske razmere, kjer je pogostost škodljive rabe alkohola velika, to pa so hkrati področja, kjer je dostop do zdravstvene in socialne oskrbe najslabši. »Zato posebno pozornost v Rresoluciji posvečamo ukrepom za zmanjševanju samomora ter vsestranski preventivni in kurativni podpori osebam, ki s samomorom poskušajo ter svojcem oseb, ki so poskušali ali naredili samomor ter učinkovitejši obravnavi oseb, ki uživajo alkohol na tvegan ali škodljiv način.« Resolucija bo izboljšala dostop do psiholoških in psihoterapevtskih storitev, ki se bodo financirala iz javnih sredstev. Področje se bo normativno uredilo že do naslednjega leta. Uredili se bodo standardi in normativi, ter se definiral ustrezen kader, ki izvaja psihološke in psihoterapevtske storitve v mreži služb za duševno zdravje, še pravijo na Ministrstvu za zdravje.Uspeh prizadevanj na tem področju bo seveda odvisen od nadaljnjih aktivnosti, ki bodo stekle na osnovi resolucije.
V.P.