Oddajo Posebna ponudba je v novi sezoni mogoče spremljati tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Gluhi gledalci edino potrošniško oddajo v Sloveniji tako lahko sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gleda na TVS1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tema oddaje, ki jo boste lahko spremljali v soboto, 9. aprila, so kršitve pravic delavcev, ki delajo preko agencij za zaposlovanje.
V zadnjem času so se v medijih spet pojavile zgodbe o hudem izkoriščanju tujih delavcev, ki se dogajajo v naši neposredni bližini. Pravzaprav se delavci, ki so zaposleni pri tako imenovanih kadrovskih agencijah, torej tudi slovenski državljani, pogosto znajdejo v neenakem položaju v primerjavi s tistimi, ki imajo pogodbo o zaposlitvi s podjetjem, kjer opravljajo delo. Agencijski delavci pogosto prejemajo minimalno plačo ali pa je plačiloza enako delo nižje od plače zaposlenega v podjetju, ne dobijo nadomestila za prehrano in prevoz na delo, ne pripadajo jim regres, dodatki za uspešnost, božičnica, trinajsta plača. »Oseba je na istem delovnem mestu delala dve leti, ko pa bi jo delodajalec moral redno zaposliti, je dobila informacijo, da se mora prezaposliti na drugo agencijo. Na tak način se je delodajalec izognil temu, da bi osebo zaposlil za nedoločen čas,« pojasnjuje pojav veriženja pogodb Gorazd Rečnik, novinar Vala 202, ki že vrsto let spremlja to področje.
Nova zakonodaja prinesla nekaj sprememb
Spremembe delovnopravne zakonodaje iz leta 2013 so sklepanje pogodb za določen čassicer omejile. Omejile so tudi agencijsko delo nasploh, saj število agencijskih delavcev pri enem delodajalcu ne sme presegati 25 odstotkov celotnega števila delavcev. Vendar v to kvoto ne spadajo delavci, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas. »V nekem podjetju so izračunali, da jih agencijski delavci stanejo več, kot če bi jih sami zaposlili. Ampak ugodnosti, ki jih imajo pri zaposlovanju prek agencij, so večje. Če delavec zboli, se podjetje ne ukvarja s tem zaposlenim, ampak preprosto dobi novega,« še pojasnjuje Rečnik. Število agencij za zaposlovanje se je po spremembi zakonodaje sicer zmanjšalo, a se število agencijskih delavcev kljub temu povečuje. To gre najverjetnejepripisati dejstvu, da se agencijskih delavcev podjetje lahko znebi brez zapletenih postopkov. Preprosto prekine ali ne podaljša pogodbe, ki jo je sklenilo z agencijo.
Agencijsko delo vse bolj priljubljeno
Da je priljubljenost agencijskega dela iz leta v leto večja, potrjujejo podatki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki kažejo, da je bilo leta 2010 v kadrovskih agencijah zaposlenih nekaj čez 12 tisoč ljudi, leta 2014 pa že pet tisoč več. Pred dvema letoma je bilo v Sloveniji 252 agencij za delo, konec lanskega leta se je njihovo število sicer več kot razpolovilo, vendar je temu botrovala predvsem sprememba zakonodaje, ki predvideva strožje pogoje. Trenutno je v register vpisana 101 agencija za delo. Nemalokrat je lahko slišati mnenje, da priljubljenosti agencijskega dela ni lahko razumeti. Najeti delavec je namreč za podjetje dražji, saj mora agenciji plačati tudi provizijo, ki naj bi znašala od 5 do 10 odstotkov plače delavca mesečno. Kadar delavec prejema minimalno plačo, naj bi provizija znašala deset odstotkov ali okoli sto evrov na mesec. Vendar v nekaterih večjih podjetjih pravijo, da se pogodijo za nižjo provizijo, ki pa naj bi bila poslovna skrivnost.
Inšpekcija lani opravila več kot 8.500 nadzorov
Inšpektorat za delo je lani opravil več kot 8.500 nadzorov in ugotovil več kot 10 tisoč kršitev. »Lani je bilo število kršitev nekoliko višje. Predvsem je bila kršena določba, ki opredeljuje, da sme dejavnost zagotavljanja dela delavca uporabniku opravljati samo delodajalec, ki ima za to ustrezno dovoljenje oziroma je vpisan v register ali evidenco,« pravi Romana Košorok z Inšpektorata za delo, kjer tudi ocenjujejo: »Večji delodajalci, ki z resnimi nameni opravljajo dejavnost posredovanja dela delavcev uporabniku, dobro opravljajo svoje delo in stremijo k zakonitosti delovanja.« Luka Tičar s pravne fakultete pa meni, da zakonodajo pogosteje kršijo nekateri manjši podjetniki: »In tudi če jih sistem ulovi, dobijo kakšno globo, kakšno prepoved, potem pa ustanovijo novo podjetje in zadeva teče naprej.« Da pa bi moral biti nadzor večji, je prepričan Rečnik: »Inšpektorji so konstantno podhranjeni, večji nadzor bi vsekakor pripomogel k izboljšanju stanja.«
Z agencijskimi delavci nadomeščajo redno zaposlene?
Poznavalci opozarjajo, da prihaja tudi do skrb vzbujajočih trendov nadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcev brez odpovednega roka. Še posebej velja nameniti pozornost tako imenovanemu kolobarjenju, ko delavca po izteku pogodbe pri eni agenciji zaposli druga, ves čas pa dela za istega uporabnika. Kritiki tovrstnega zagotavljanja delovne sile trdijo, da agencije svojo konkurenčnost ustvarjajo z zniževanjem cene dela svojih zaposlenih in jim ni mar, da bi morale biti po zakonu plače agencijskih delavcev izenačene z drugimi.
Več v oddaji Posebna ponudba
Zakaj se podjetja sploh odločajo za najemanje delavcev preko agencij za delo? Zakaj kljub formalno določenim pravicam prihaja do izigravanja in kršenja zakonodaje? Zakaj je podjetjem takšno delo v interesu? Ali res prihaja do sprememb na trgu delovne sile in legalizacije trgovine z ljudmi? Je delavec postal blago? Več v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste v slovenskem znakovnem jeziku lahko spremljali tudi to soboto, 9. aprila, ob 17.20 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. x
Vesna Pfeiffer