Verjetno vsak izmed nas pozna koga z Alzheimerjevo ali katero drugo obliko demence. Po vsem svetu z demenco živi kar 55 milijonov ljudi, od tega približno 44 milijonov z Alzheimerjevo boleznijo. Raziskovalci so predstavili prvi zdravili, ki vplivata na bolezenski proces te bolezni.
Klinične študije zdravil Lekanemab in Donanemab kažejo, da upočasnita napredovanje zgodnje oblike Alzheimerjeve bolezni. "To pomeni, da obe učinkovini odstranjujeta bolezensko nakopičeno beljakovino amiloid, ki povzroča znake bolezni. Ugotovili so, da se ob uporabi teh zdravil pacientom izboljšajo tudi miselne funkcije oziroma ostanejo boljše v primerjavi s tistimi, ki teh zdravil niso prejemali," pojasni delovanje zdravil doc. dr. Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike UKC-ja Ljubljana.
Kako dolgotrajen je učinek zdravil sicer še ni znano. "Dolgoročnih učinkov še ne poznamo, ampak pri vseh bolnikih, ki so prejemali te učinkovine in so v rednem procesu spremljanja, pričakujemo, da se bodo te beljakovine, ki so bile odstranjene, verjetno ponovno počasi nabirale. Upamo pa, da bo proces počasnejši in da bo to imelo ugoden vpliv na kognitivne funkcije."
Zdravili sta namenjeni zgolj bolnikom z zgodnjo obliko Alzheimerjeve bolezni, saj delujeta na nakopičeno beljakovino amiloid. Pri drugih demencah, kjer so vzroki za razvoj bolezni drugačni, to zdravilo ne bi učinkovalo. Kot poudarja Gregorič Kramberger, je zdravilo učinkovito samo za zgodnjo obliko Alzheimerjeve bolezni, saj "je bolezenski proces dolgotrajen in, ne gre le za nakopičene beljakovine, ampak tudi za sočasne spremembe na možganih. S tem je škoda, ki jo povzroča ta bolezenski proces, vedno večja. Če lahko ta proces ustavimo zgodaj oziroma nanj vplivamo, lahko posamezniku pomembno izboljšamo stanje. Če pa je okvar na možganih že veliko, ni verjetno, da bo odstranjevanje beljakovine prineslo kakšen učinek."
Klinične raziskave pa so pri obeh zdravilih pokazale tudi nekatere redke, a resne neželene stranske učinke zdravil, denimo otekanje možganov in možganske krvavitve.
Kdaj bosta zdravili dostopni tudi slovenskim bolnikom?
Milica Gregorič Kramberger upa, da bosta zdravili prihodnje leto dostopni tudi bolnikom v Evropski uniji, kar pomeni, da bi ju lahko prejeli tudi slovenski bolniki. "Primerni kandidati so tisti, ki imajo Alzheimerjevo bolezen. To za zdaj potrdimo s pregledom možganske tekočine z lumbalno punkcijo, kar je lahko za bolnike neprijetno, cel diagnostični proces pa je dolgotrajen. Obeta pa se dobra novost, da bomo lahko že v naslednjem letu določali tako imenovane biološke markerje Alzheimerjeve bolezni z analizo krvi."
Sprememba na proteinu FUS vpliva na zgodnji razvoj frontotemporalne demence
Alzheimerjeva bolezen, ki je najpogostejša oblika demence, je zgolj ena od demenc. Ameriški filmski igralec Bruce Willis, ki se je moral zaradi vse večjih kognitivnih težav upokojiti, je verjetno eden izmed najbolj znanih bolnikov s frontotemporalno demenco. Frontotemporalna demenca povzroča težave v komunikaciji in razumevanju govora ter spremembe v vedenju, saj prizadene predvsem čelni in senčni možganski reženj. Najpogosteje zbolijo ljudje med 45. in 65. letom. V možganih teh bolnikov se nekateri proteini nenormalno kopičijo na napačnem mestu v živčnih celicah.
Slovenskim raziskovalcem je uspelo odkriti spremembo na proteinu FUS, ki vpliva na zgodnji razvoj frontotemporalne demence. Pri približno 10 % bolnikov frontotemporalna demenca nastane zaradi kopičenja proteina FUS. Sprememba pospeši njegovo nepravilno kopičenje zunaj jedra živčne celice, v citoplazmi. "Na proteinu FUS je en majhen zapis, ki določa, da je protein FUS namenjen v jedro živčne celice. Če pa pride do ene majhne spremembe in se temu zapisu doda en fosfat, ki spremeni ta zapis, protein FUS ne gre v jedro živčne celice, ampak ostane v citoplazmi in se začne kopičiti. To pa je strupeno in živčne celice začnejo odmirati," razloži vodja raziskave, prof. dr. Boris Rogelj z Instituta Jožef Stefan.
Čeprav je kopičenje proteina FUS eden od ključnih dejavnikov za razvoj frontotemporalne demence le pri desetini bolnikov, bi z razumevanjem vzrokov za njegovo kopičenje morda lahko odkrili, zakaj nastane preostalih 90 % primerov frontotemporalne demence, kar bi tlakovalo pot do razvoja zdravil.
Ali glive iz pomivalnega stroja vplivajo na razvoj nevrodegenerativnih bolezni?
Raziskovalci pod vodstvom prof. dr. Nine Gunde Cimerman z Biotehniške fakultete UL so vzorčili pomivalne stroje z vsega sveta in ugotovili, da jih naseljuje 5 vrst oportuno patogenih gliv, ki povzročajo bolezni samo pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Med njimi je prevladovala črna kvasovka Exophiala dermatitidis.
Ljudje smo pred glivnimi okužbami večinoma zaščiteni, ker imamo visoko telesno temperaturo, ta črna kvasovka pa zelo dobro uspeva prav pri temperaturi okoli 37 stopinj Celzija. Črna kvasovka je za človeka lahko nevarna, saj povzroča sistemske okužbe, kolonizacijo črevesja, naseljuje pljuča in povzroča nevrotropne okužbe možganov, torej napada živčevje. Raziskovalci so s poskusom na tkivnih celičnih kulturah nevroblastov spremljali, kaj se dogaja z nevroblasti oz. živčnimi celicami ob stiku s črno kvasovko. "Ugotovili smo, da že v 24 urah pride do stika med obema. Ta stik je videti tako, da začne črna kvasovka prodirati v nevroblaste, nevroblasti jo nekako oblijejo in, kvasovka vstopi. V 24 urah začnejo nevroblasti odmirati, propadati. S konfokalno mikroskopijo smo ugotovili, da gredo hife, nitke te črne kvasovke, prav mimo jedra nevroblastov, na drugi strani potujejo ven, ampak za njimi pa ostaja propad, celice propadajo. Že v prejšnjih poskusih smo ugotovili, da lahko ta črna kvasovka raste na nevrotransmiterjih, ki se pojavljajo v telesu, in jih lahko uporablja kot edini vir hrane in krasno uspeva," rezultat poskusa pojasni Nina Gunde Cimerman.
Ker gliva črna kvasovka povzroča propad živčnih celic v možganih, bi lahko bila eden od morebitnih vzrokov za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Ob tem pa Gunde Cimerman poudarja, da te glive ne predstavljajo večjega tveganja za zdrave ljudi. Bolj so ogroženi tisti z oslabljenim imunskim sistemom, denimo nedonošenčki, onkološki bolniki in starostniki.
Kaj so pokazale klinične študije obeh zdravil za zdravljenje Alzheimerjeve demence? Zakaj ni presejalnih programov za zgodnje odkrivanje demence? Zakaj nekateri ne želijo preveriti svojega spomina? Kako lahko slabši sluh ali nizka izobrazba vplivata na razvoj demence?
Odgovore na ta vprašanja dobite v oddaji Ugriznimo znanost, Napredek pri zdravljenju demence, ki je bila na sporedu 21. septembra 2023 na TV Slovenija.