Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi bodo danes govorili o težavah etažnih lastnikov z upravniki večstanovanjskih stavb.
Lastništvo stanovanj predstavlja osrednje premoženje Slovencev in kar dvakrat presega vrednost ostalega premoženja. V večstanovanjskih stavbah je 245.000 stanovanj, ki so skupaj vredna 29,5 milijard evrov, v njih pa živi 30 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Učinkovito upravljanje dviga tržno vrednost nepremičnine tudi do 15 odstotkov. Medtem, ko v medijih lahko pogosto poslušamo in beremo o težavah etažnih lastnikov z upravniki večstanovanjskih stavb, pa na drugi strani anketa Planeta GV kaže, da so etažni lastniki zadovoljni z upravljanjem njihovih nepremičnin. Predstavitev rezultatov ankete, ki so jo organizirali sredi maja, so sklenili s posvetom, na katerem so se sodelujoči strinjali, da v Sloveniji ne potrebujemo revolucije, ampak evolucijo stanovanjske zakonodaje.
V anketi je sodelovalo 179 ljudi
Med drugim so ugotavljali, ali je upravnik lani sklical zbor etažnih lastnikov, kar je 94 odstotkov sodelujočih v anketi potrdilo. Zbora se je udeležilo 73 odstotkov vprašanih. Prav toliko jih je v anketi dejalo tudi, da v stavbi ne opažajo bistvenih pomanjkljivosti. Na vprašanje, ali so naprave, kot so dvigala, strelovodi, gasilni aparati, tehnično brezhibne, je 74 odstotkov odgovorilo, da so, 20 odstotkov pa jih odgovora ni vedelo. Med sodelujočimi je bilo 85 odstotkov takih, ki so predlani in lani prejeli poročilo o upravnikovem delu. Aktivno se je v upravljanje stavbe pripravljeno vključiti 57 odstotkov vprašanih, med razlogi, zakaj se niso pripravljeni vključiti, pa so anketiranci največkrat izpostavili pomanjkanje časa in večjo strokovnost upravnika. Da etažni lastniki vselej niso zadovoljni s svojimi upravniki, kažeta naslednji zgodbi.
Kaj storiti, če vam za rezervni sklad mesečno zaračunajo 500 evrov in več
Večji del te stavbe na Križevniški ulici, eni najstarejših v Ljubljani, je pred nekaj meseci kupilo podjetje Lavender, danes Mansion. Drugi, približno 20-odstotni del stavbe je v lasti treh etažnih lastnikov. Vsi se strinjajo, da je sanacija precej dotrajanega objekta nujna, zato so se skupaj prijavili tudi na razpis mestne občine za obnovo stavbnih lupin. Zataknilo pa se je pri denarju. Upravnik stavbe, podjetje Imovina, je namreč drastično povišal znesek, ki ga morajo lastniki vplačevati v rezervni sklad. »Sklican je bil zbor stanovalcev, na katerem je bil predlagan tudi člen, da se poviša rezervni sklad na 7 evrov na m2. To se nam je zdelo brez podlage, iz nekega ohlapnega načrta, niti ni bil načrt, v bistvu ideja ali pa neka ocena. Temu smo se na zboru uprli, a so nas na glasovanju povozili, saj se je večinski lastnik strinjal sam s sabo, da bomo to sprejeli,« je opozoril etažni lastnik Žiga Predan. Robert Zoretič pa je dodal: »Mesečni znesek rezervnega sklada za moje stanovanje je 520 evrov. Kar je na leto preko 6000 evrov.«
Pravico iščejo na sodišču
Direktor družbe Mansion Roamn Jeras sicer pojasni: »Dvig je izračunan glede na prijavo na razpis Ljubljana moje mesto, kjer so precej jasni, koliko denarja se bo kdaj potrebovalo in znesek rezervnega sklada je odraz izračuna potrebnih sredstev.« Po podatkih družbe Mansion morajo etažni lastniki v dveh letih zbrati 380 tisoč evrov. Z dosedanjimi vplačili po 1 evro na kvadratni meter, s katerimi se je v rezervnem skladu nabralo 25 tisoč evrov, pa tega cilja v dveh letih ne bi dosegli. In na podlagi česa je upravnik izračunal, da bo za sanacijo potrebnih 380 tisočakov. Je - tako kot narekuje stanovanjska zakonodaja - pridobil več ponudb in jih predstavil lastnikom? »Ob prijavi je bila s strani upravnika pridobljena okvirna, zelo ohlapna ponudba, ki je zadostila razpisnim pogojem, ampak za eno konkretno ponudbo je treba naredit popis del in bistveno več energije vložiti, tako, da jaz pričakujem, da bi to bilo takrat, ko bo večina sredstev že zagotovljenih, ko bo časovnica zelo jasna. In za enkrat je še prezgodaj, da bi zbirali konkretne ponudbe,« pojasni Jeras. Etažni lastniki bodo zdaj na sodišču poskušali dokazati, da večinski lastnik s svojimi sklepi posega v lastninsko pravico manjšinskih.
Ko investitor postane upravnik
Nova stanovanjska soseska na Vurnikovem trgu v Radovljici: cene stanovanj so znašale okoli 2000 evrov na kvadratni meter. Investitor, podjetje Perina, je na lastno pobudo postal tudi upravnik stavbe. »Ne komuniciramo. On je povsem nekomunikativen, na začetku smo ga še lahko poklicali, potem je nehal odgovarjati na telefon, pošiljali smo mu pisma, na katera tudi ni bilo nobenega odgovora,« pove ena od etažnih lastnic Zinka Šturm. A na izbiro upravnika stanovalci niso imeli vpliva, saj je bila Perina večinski lastnik stavbe. Po besedah etažnih lastnikov še danes ne vedo, kdo skrbi za čiščenje, kdo je dobavitelj električne energije za skupne dele stavbe, letnega poročila o delu upravnika niso prejeli, ne vedo, komu plačujejo urejanje okolice. »Vsak ima možnost kadar koli pogledati fakture, ki jih razdelimo po deležih razdelimo. Ne morem se strinjati, da je račun nepregleden. Marsikdo je prišel, pa smo mu objasnili in je bil s tem seveda zadovoljen,« pove direktor Perine Simon Zore.
Več v oddaji Koda
Odgovore bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 12. junija ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.