Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat v Kodi o bankah.Po podatkih statističnega urada se je pet osnovnih bančnih storitev v zadnjem desetletju v povprečju podražilo za 36 odstotkov, plačevanje položnic se je podražilo za 50 odstotkov, dvigi gotovine na bankomatih drugih bank pa za četrtino.
Banke torej brez izjeme dražijo svoje storitve, nekatere pa uvajajo tudi nova nadomestila za menjavo valute oziroma za obdelavo plačilnih transakcij v neevrskih valutah, pa naj gre za nakup v trgovini, gostinskem lokalu ali preko spleta. Še dražji kot doslej so tudi dvigi gotovine v neevrskih državah, saj morate nadomestilu običajno prišteti še bančno provizijo. Poglejmo nekaj konkretnih izkušenj, ki razburjajo številne komitente. Od visokih nadomestil za plačila v tuji valuti do samovoljnih odločitev bank, na katere potrošniki nimajo nobenega vpliva. Gledalko iz Šoštanja je v začetku januarja razjezilo, ker ji je Nova Ljubljanska banka brez njenega soglasja pretečeno plačilno kartico zamenjala z brezstično. »Ne strinjam se s tem, imam pravico svoja sredstva varovati z minimalnim, kar je PIN. Šla sem na banko vprašat, če jo lahko zamenjam, sicer so rekli, da lahko ampak proti plačilu. Takrat je bila tista kartica 6 evrov,« je povedala Katja Kočevar.
Od 1. aprila ni več stičnih kartic
Na vprašanje, zakaj so ji stično kartico zaračunali, so nam z banke odgovorili, da je najverjetneje prišlo do napake. Gledalka se lahko pritoži, nenavadno pa je, da je za svoje pravice zvedela šele, ko se je obrnila na naše uredništvo. Na Novi Ljubljanski banki so nam tudi pojasnili, da od aprila dalje izdajajo fizičnim osebam samo brezstične kartice, pridobitev stičnih kartic pa ni več možna. S čimer pa se gledalka ne strinja: »Govorimo o varnosti. To je minimum, da vtipkam svoj pin in zaščitim svoje premoženje. In zdaj mi to pravico jemljejo. Rečejo, pa saj vam lahko dvignejo samo trikrat po 15 evrov. Zame je to nemogoč argument.« Uredništvu Kode se je oglasil še en komitent Nove ljubljanske banke, ki ga je zelo razjezila odločitev banke, da zaračuna nadomestilo za menjavo valute. Pred kratkim je v Beogradu kupil tri letalske vozovnice za Ciper, za katere je odštel 1000 evrov. Pri pregledu bančnega izpiska je ugotovil, da so ga karte v resnici stale 15 evrov več. Ker je plačal v srbskih dinarjih, mu je banka to dodatno zaračunala.
Dragi dvigi gotovine na bankomatih v tujini
Za zdaj nadomestilo za procesiranje transakcij, ki niso v evrih, zaračunavata NLB in Intesa Sanpaolo. Pri NLB znaša 1,5 odstotka od zneska dviga gotovine ali nakupa s kartico, pri Intesi Sanpaolo pa dober odstotek. Dobrih enajst evrov dodatnih stroškov pa je imela gledalka, ki je nedavno dvignila denar v Maleziji, poleg nadomestila za menjavo valute ji je banka pri vsakem dvigu denarja na bankomatu zaračunala še nadomestilo za dvig gotovine. To znaša 1,03 odstotka dvignjenega zneska oz. najmanj dva evra in pol ter največ 23 evrov. Dvig gotovine na bankomatih v neevrskih državah je še dražji, če izberete možnost dviga s konverzijo. Ugodneje je izbrati možnost dviga brez konverzije, saj se bo v tem primeru pri pretvorbi evrov v tujo valuto upošteval menjalni tečaj na vaši banki, ki pa je lahko tudi do 7 odstotkov ugodnejši kot tisti, ki ga zaračunava banka, lastnica bankomata.
Banke ves čas dražijo svoje storitve
Po ugotovitvah Zveze potrošnikov so banke lani stroške poslovanja z bančnim računom zvišale pogosteje kot leto prej, podražitve pa so se dotaknile tako spletnega bančništva kot poslovanja na bančnem okencu. Lani so zaznali 38 podražitev nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve, največje podražitve so bile pri plačilih s trajnim nalogom. Košarica storitev komitenta, ki večinoma posluje na bančnem okencu, se je lani najbolj, za skoraj 23 odstotkov, podražila pri Delavski hranilnici, a ta še naprej ostaja najcenejša banka. Razlika med Delavsko hranilnico in Sberbank je na letni ravni znašala kar 181 evrov. Je pa Sberbank najugodnejša izbira za potrošnika, ki večinoma posluje s spletno banko. Pri Novi ljubljanski banki, ki je storitev v letu dni podražila za skoraj 10 odstotkov, je potrošnik lani za primerljiv paket odštel 75 evrov več.
Se vračamoh gotovini?
Nenehne podražitve cen vodenja računa, članarin za plačilne kartice, plačil položnic pri okencu, e-bančništva in dviga gotovine na bankomatih drug bank beležijo tudi pri Statističnem uradu. »V zadnjih desetih letih so se vse te postavke podražile in sicer skupaj v povprečju za 36 odstotkov,« pojasni Mojca Zlobec s Statističnega urada RS in doda: »Najbolj se je podražila storitev plačevanja položnice pri okencu, najmanj pa nadomestilo za dvig gotovine. Položnice so se podražile za več kot 50 odstotkov, nadomestilo za dvig gotovine pa za dobrih 24 odstotkov.« Pri Zvezi potrošnikov Slovenije posebej izpostavljajo še velike podražitve trajnih nalogov, kjer je rekorderka Intesa Sanpaolo s kar 142 odstotno podražitvijo. Ob vse dražjih storitvah in novih nadomestilih, ki jih banke uvajajo za plačila v tujini, potrošniki skoraj ne morejo več vedeti, koliko jih bo v tujini denimo stal dvig gotovine. Direktorica Evropske potrošniške organizacije, BEUC, Monique Goyens pravi: »Po ugotovitvah evropske potrošniške organizacije potrošnika, ki v neevrskih državah izbere takojšnjo konverzijo, tak dvig stane deset odstotkov več, kot če bi izbral dvig ali plačilo v lokalni valuti.« Zato na to temo potekajo intenzivni pogovori z Evropsko komisijo. »Ali se vračamo v čase, ko smo na potovanja s seboj jemali velike količine gotovine,« se sprašuje Goyensova, ki sicer to odsvetuje, saj je denar še vedno lažje ukrasti iz denarnice kot s transakcijskega računa.
Več v oddaji Koda
Odgovore na številna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z bankami, bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 10. aprila ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer