Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.V Kodi bodo danes govorili o tem, kako si ob vse višjih cenah nepremičnin zagotoviti streho nad glavo.
Dom je temeljna pravica vsakega človeka, vendar postaja nedosegljiva številnim Slovencem, sploh mladim, ki si ob visokih cenah nepremičnin - te rastejo najhitreje v Evropi - stanovanja ne morejo privoščiti. Kar 70 odstotkov vseh nepremičnin Slovenci kupimo s hipotekarnimi krediti. V večini bank je najdaljša doba odplačevanja 30 let, zastavljena nepremičnina lahko služi za zavarovanje največ 85 odstotkov stanovanjskega kredita, preostanek zneska pa naj bi kupec plačal s prihranki. V uredništvu oddaje Koda so preverili ponudbo različnih bank, zaradi lažje primerjave pa so uporabili podatke za hipotekarne stanovanjske kredite s spremenljivo obrestno mero. Preverili so, kako lahko reši stanovanjski problem štiričlanska družina s povprečnima plačama. Par, oba zaposlena za nedoločen čas, prejemata povprečno plačo, z malico in prevozom pa mesečno skupaj razpolagata z 2.600 evri. Po podatkih, ki so jih pridobili od enajstih bank in hranilnic ob predpostavki, da družina nima drugih kreditov, da je en otrok v šoli, drugi pa obiskuje vrtec in da nima nobenih prihrankov, lahko par dobi najmanj 140 tisoč evrov kredita na 20 let na Primorski hranilnici, največ pa na Sberbanki, kjer bi lahko na 30 let dobil kar 350 tisoč evrov. Težje pride do lastne strehe nad glavo družina, z nižjimi dohodki, v še bolj nezavidljivem položaju pa so samske osebe.
Do doma z najemom
Najeti stanovanje po razumni (tržni) ceni je v Ljubljani zelo težko, javnih stanovanj, ki jih država in občine ponujajo v najem, pa je odločno premalo. Leta 2015 je državni zbor sicer sprejel resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu, a štiri leta kasneje stanovanjskega zakona še vedno ni. Po zagotovilih ministrstva naj bi ga dobili letos. Glavni novosti napovedane prenove stanovanjske zakonodaje sta sprememba neprofitnih najemnin v stroškovne in uvedba stanovanjskega dodatka. »V Sloveniji se neprofitna najemnina ni spreminjala že od leta 2008, v zakonu je določena višina in se ne indeksira, zato stanovanjski skladi opozarjajo, da ne zadostuje za vzdrževanje stanovanj,« pojasni Vesna Dragan, vodja Sektorja za stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor. Najemnine bodo zato višje, namesto zdajšnjih treh ali štirih evrov na kvadratni meter bodo dvakrat tolikšne, stanovanjski dodatek pa bo socialni korektiv. »V Sloveniji trenutno plačujemo za transferje na področju najemnin okoli 15 milijonov evrov, izračunano je, da v kolikor gremo na stanovanjski dodatek, bodo potrebna dodatna sredstva, in sicer bi morali takrat zagotoviti nekako 40 milijonov evrov,« še doda Draganova.
V državi je trenutno 21 tisoč javnih neprofitnih stanovanj
Ocene o tem, koliko javnih neprofitnih stanovanj primanjkuje, so različni. Direktor javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink pravi, da se na vsak razpis prijavi 10 krat več prosilcev, kot je stanovanjskih enot: »Če je glede na anketo Stanovanjskega sklada RS na državni ravni zaznan primanjkljaj 9200 enot, je skoraj polovica od tega v Ljubljani.« Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor primanjkuje okoli 6 tisoč stanovanj, na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije pa ocenjuje, da jih primanjkuje med 5 in 10 tisoč. V ljubljanski soseski Novo Brdo republiški stanovanjski sklad trenutno gradi 498 stanovanj za neprofitni najem, ljubljanski stanovanjski sklad pa naj bi jih zgradil še 174. Republiški sklad načrtuje še 900 stanovanj v Mariboru, 200 v Kranju, 150 v Kopru, načrti so tudi v Novi Gorici in v Novem mestu. »Cilj je 10 tisoč stanovanj do leta 2025. Ne samo v naši lasti, ampak skupaj z občinami in mestnimi skladi,« doda direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec. A načrti ne bodo pokrili vseh potreb, opozarjajo mladi, združeni v stanovanjsko zadrugo Zadrugator. Rešitev, ki jo predlagajo in ki v Evropi ni novost, so stanovanjske zadruge, v katerih stanovalci prispevajo del kupnine in stroškovno najemnino, občina pa zemljišče za gradnjo. Pilotni model stanovanjske zadruge naj bi zrasel v naselju Rakova jelša v Ljubljani.
Več v oddaji Koda
Oddajo Koda boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 9. aprila ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.