Zveza društev civilnihinvalidovvojn letos praznuje 45. obletnico. Ob tej priložnosti je njen predsednik Adolf Videnšek na novinarski konferenci v Celju povedal, da z organiziranim delom poskušajo premagovati in obvladovati tegobe, ki jih prinaša invalidnost. Po njegovi oceni je njihovainvalidnostizjemno heterogena po več parametrih.
V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni so imele osebe z najtežjimi telesnimi okvarami v takratni Jugoslaviji le določeno možnost skromnega rehabilitacijskega usposabljanja, pravno-formalno kot civilne žrtve pa niso obstajali, je opozoril predsednik Zveza društev civilnihinvalidov vojn Slovenije Adolf Videnšek. Zato so se civilniinvalidiv 60. letih prejšnjega stoletja začeli samoorganizirati in se uspeli dogovoriti za ustrezen pravno-formalni status ter določene oblike varstva. Prav s samoorganiziranjem si civilni invalidi ustvarjajo pogoje za čim večjo socialno vključenost v obstoječo družbo, meni Videnšek.
Lukova zgodba
Luka Kolbl je mlajši član zveze, leta 2006 ga je namreč poškodovala bomba. Ko je pri 12 letih sodeloval v čistilni akciji, je našel aluminijasto škatlo. "Poskusil sem jo odpreti, vendar mi ni uspelo. Zato sem škatlo odnesel domov. Potem sem nanjo pozabil in ko sem štiri leta kasneje pospravljal sobo, sem jo našel ter odprl. Takrat me je bomba raznesla," je pojasnil in dodal, da je zaradi hude poškodbe moral na več operacij.
400 mrtvih in 1500 težje poškodovanih
V Sloveniji so od konca prve svetovne vojne pa do danes neeksplodirana ubojna sredstva terjala 400 življenj, 1500 oseb pa je bilo težje poškodovanih, pravi pripadnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Igor Boh. Od leta 2005 do konca leta 2014 so pripadniki omenjene enote dnevno intervenirali najmanj enkrat. V teh letih so tako imeli več kot 3.900 intervencij in odstranili 72 tisoč neeksplodiranih ubojnih sredstev. V letošnjem letu je enota do 8. junija intervenirala kar 211 krat, odstranjenih je bilo skoraj 6.500 neeksplodiranih ubojnih sredstev.
V.P./STA