Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V zadnji oddaji pred poletnih premorom bodo ustvarjalci pregledali najbolj odmevne teme zadnje sezone. Med temami, ki so ji namenili še posebej veliko pozornosti, je zdravstvo.
Zdravje otrok
Vodstvo ljubljanskega kliničnega centra je ponovno podalo predlog za razrešitev strokovnega direktorja pediatrične klinike Rajka Kende. Razlog so sistemska neskladja zlasti na področju otroške kardiologije. Kolesje razrešitve se je sicer začelo vrteti po smrti 14-letnega dečka septembra lani. Vendar, če gre verjeti navedbam dveh nasprotujočih si taborov zdravnikov, naj bi na pediatrični kliniki napačno zdravili kar 40 otrok. Kenda ima zdaj še teden dni časa za odgovor, a kot je razumeti iz besed vodstva je razrešitev neizbežna. »Ni bilo nadzornih vizit, ni bilo strokovnih skupnih sestankov, ni bilo vodenja, ki bi omogočalo komunikacijo na profesionalni ravni med zaposlenimi,« je med drugim navedla strokovna direktorica UKC Ljubljana Marija Pfeifer, Janko Kenda pa na očitke odgovarja: »Analiza še ni končana, kot veste je ministrstvo naložilo zbornici, da se opravi nadzor nad vsemi tremi zdravniki, šele ko bo to narejeno se bo videlo, kaj se je v resnici dogajalo.« Zdravje otrok ogroža tudi nizka precepljenost. V zadnjem letu letu je bilo v Evropi zabeleženih skoraj 6 tisoč 600 primerov ošpic, zato je vse manjši delež cepljenih nekatere države spodbudil, da sprejmejo ukrepe. V Italiji so uvedli obvezno cepljenje otrok proti 12-im boleznim. Šestletniki brez cepljenja po programu se tako ne bodo mogli vpisati v osnovno šolo. V Nemčiji pa je 1. junija stopil v veljavo zakon, po katerem bodo starši, ki vrtcem ne bodo predložili dokazil o posvetu z zdravnikom glede cepljenja, plačali do 2.500 evrov kazni. Epidemija ošpic je realna nevarnost tudi za Slovenijo, opozarjajo strokovnjaki. »Težava je v tem, da vemo da je koncentracija necepljenih otrok v določenih šolah in vrtcih večja. Tako, da samo čakamo lahko na epidemijo v Sloveniji,« meni pediater Denis Baš.
Zdravstvena reforma
Ministrstvo se že nekaj časa ukvarja predvsem z že dolgo napovedovano zdravstveno reformo. Ena najpomembnejših novosti, ki jih bo prinesla, je ukinitev dopolnilnega zdravstvena zavarovanja in uvedba zdravstvenega prispevka. Temu sicer najbolj nasprotujejo komercialne zavarovalnice, predlaganim rešitvam reforme pa marsikaj očita tudi strokovna javnost. »Namesto, da bi preverili, v čem smo dobri, v čem pa slabi, kako je zadeve možno pospešiti, kje je možno zmanjšat čakalne vrste, reforma samo spreminja način, komu se izstavlja račun. Namesto, da bi vplivala na vzrok, za nastanek tako visokega računa,« meni Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve. Po predlogu ministrstva naj bi zdravstveni prispevek znašal 2,1 odstotka od bruto dohodkov posameznika, vendar največ 140 evrov
Nečedni posli
Kako bo reforma vplivala na bolj smotrno porabo javnega denarja v zdravstvu, je sicer težko napovedati. Nečedne posle težko prepreči še tako dobro pripravljena reforma. Da slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje je namreč pokazala raziskava skupine EkstraVizor, ki med drugim razkriva predvsem velike razlike v nakupnih cenah, dajanje prednosti določenim dobaviteljem, nesmotrn izbor izdelkov. Poglejmo konkreten primer - pet bolnišnic, ki vgrajujejo koronarne stente, bi v letu 2015 lahko privarčevalo več kot 800 tisoč evrov. Tomaž Vesel z Računskega sodišča opozarja, da so »v dizajniranje ali pa načrtovanje javnega naročanja, celo pri izbiri konkretnih izvajalcev ali pa dobaviteljev, vpleteni konkretni zdravniki z imeni in priimki«. Zanimivo je, da se razmere štiri mesece po razkritju raziskava skupine EkstraVizor niso spremenile. Je pa Evropska komisija ugotovitve EkstraVisorja vključila v Poročilo o napredku Slovenije. Poleg velikih zgodb je v zdravstvu tudi veliko malih, ki sicer ne vplivajo usodno na naše zdravje, nam pa dvignejo pritisk. Nekatere slovenske lekarne denimo zaračunavajo svojim strankam svetovanje v zvezi z zdravili, v nekaterih primerih celo 27 evrov. Zadnje čase precej razburja tudi e- naročanje. Že ob zagonu sistema, aprila letos, je sistem zatajil. Začetno napako so sicer odpravili, vendar se je kmalu pokazalo, da sistem ne deluje. Vzrok - neažurirani podatki zdravstvenih ustanov, zaradi katerih sistem bolnike lahko napoti v ambulanto na drugem koncu Slovenije, kjer je resda krajša čakalna doba, vendar pa storitve, ki jo potrebuje, sploh ne opravljajo.
Več v oddaji Posebna ponudba
V današnji oddaji Posebna ponudba, zadnji pred poletnim premorom, pa bodo govorili tudi o drugih temah in negativnih pojavih in vplivihna življenje potrošnikov, davkoplačevalcev, državljanov. Tako bo med drugim govora o nepoštenih poslovnih praksah, zavajanju, goljufijah. Oddajo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 20. junija ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.