V novo desetletje tudi v Sloveniji vstopamo z uvedbo novega standarda mobilne telekomunikacije 5G, ki pa še pred vpeljavo dviguje veliko prahu in sproža številna vprašanja. Zagovorniki poudarjajo veliko višjo zmogljivost prenosa podatkov, ki bo podlaga za razvoj pametnih mest in interneta stvari. Kritike pa skrbi predvsem nevarnost elektromagnetnega sevanja in omejevanje zasebnosti. Podrobnosti v oddaji Koda, ki jo lahko spremljate tudi v slovenskem znakovnem jeziku.
5G je peta generacija mobilne telefonije, ki nadgrajuje prejšnje ter prinaša hitrejši prenos podatkov in širšo uporabo novih tehnologij. Pri razvoju teh tehnologij je pomembno vlogo odigral kitajski Huawei, vendar pa je pri tem naletel na velik odpor v ZDA, ki so druge države pozvale, naj ne uporabljajo kitajske tehnologije, saj bi lahko pomenila veliko varnostno tveganje. Med svetovnimi tehnološkimi velesilami tako zdaj poteka hud boj za primat pri razvoju nove tehnologije, v katerem trenutno vodi Kitajska. Tudi zato je 5G trn v peti Združenim državam Amerike, pa tudi nekaterim evropskim državam, kot sta Velika Britanija in Nemčija, v katerih poteka resna razprava, povezana z uvajanjem novega standarda mobilne telekomunikacije 5G. Medtem so na Kitajskem storitve mobilnega omrežja pete generacije začela ponujati tri kitajska državna telekomunikacijska podjetja: China Mobile, China Telecom in China Unicom. Največji telekomunikacijski operater China Mobile je omrežje 5G ponudil v 50 mestih, med drugim v Pekingu, Šanghaju in Shenzhenu, cena paketa pa se začne pri 128 juanih (16 evrov) na mesec. Njegova tekmeca China Telecom in China Unicom po primerljivih cenah prav tako ponujata omrežje 5G v večjih mestih. Kitajska bo po ocenah podjetja China Telecom bržkone igrala vodilno vlogo pri ponujanju omrežja 5G. Pričakovati je, da bo do prihodnjega leta na te storitve naročenih več kot 170 milijonov uporabnikov. Drugo mesto bi lahko zasedla Južna Koreja s predvidenimi 75.000 uporabniki, sledile pa bodo ZDA z 10.000 uporabniki, so napovedali analitiki.
Evropska komisija opozorila na tveganja
Evropska komisija je pred poldrugim mesecem v posebnem poročilu opozorila na tveganja, ki jih prinaša sodelovanje držav nečlanic EU pri vzpostavljanju omrežij 5G. Čeprav Kitajska in njen tehnološki velikan Huawei nista neposredno omenjena, gre po mnenju tujih agencij za zelo jasen namig, da Huawei predstavlja varnostno tveganje. Kot so po poročanju tujih agencij opozorili v Bruslju, bi lahko omrežja 5G predstavljala tarčo za "akterje groženj", ki se lahko najverjetneje pojavijo kot države nečlanice EU ali akterji, ki jih podpirajo te države. Evropska komisija članicam svetuje, naj tistim z dostopom do omrežij omejijo dostop do ključnih podatkov. "Države bi morale tovrstnim grožnjam posvetiti posebno pozornost," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarili v komisiji. Sodelovanje Huaweija pri vzpostavljanju omrežij nove generacije je postalo močno problematizirano po odločitvi administracije predsednika Donalda Trumpa, ki je ameriškim podjetjem maja prepovedala poslovanje z vsemi tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost ZDA.
Kako se na 5G pripravlja Slovenija
Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da bodo frekvence podeljene po sprejetju strategije upravljanja z radiofrekvenčnim sprektrom v Sloveniji, ki naj bi jo vlada predvidoma potrdila 5. decembra. V prihodnjem letu naj bi frekvence objavili v dveh javnih razpisih: eden bo za nacionalno, drugi pa za lokalno pokrivanje, frekvence pa naj bi bile podeljene do konca prihodnjega leta. V zvezi z možnostjo sodelovanja s podjetjem Huawei, je Miha Krišelj, v.d. generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko pri Ministrstvu za javno upravo povedal: »Pri tem gre bolj za vprašanje kibernetske varnosti javnih mobilnih omrežij, ne toliko za vprašanje ali bo Huawei sodeloval ali ne. Tudi v Veliki Britanij po mojih informacijah se o tem še niso odločili in čakajo na zaključek splošnih volitev. Kar se tiče same varnosti 5G omrežja, je stvar taka, da je Slovenija poslala oceno tveganj na Evropsko kibernetsko agencijo ENISA. Evropska komisija v svojih priporočilih predvideva, da bo pripravila orodja za oceno tveganja, pravzaprav za upravljaje s tveganji, to kar je pa drugačno od prejšnje generacije mobilne telefonije, je pa to, da bodo zdaj pogoji za kibernetsko varnost, se pravi za varovanje podatkov, vključeni v samo odločbo o dodelitvi radijske frekvence, kar v preteklosti ni bilo.«
Številne najbolj skrbi zdravstveni vidik
Kakšne so dolgoročne posledice elektromagnetnega sevanja, ki ga proizvajajo mobilna omrežja? Na ta vprašanja še nimamo vseh odgovorov, večji del stroke pa zagotavlja, da je skrb odveč. Ministrstvo za zdravje pri oceni tveganja sledi priporočilom mednarodnih strokovnih organizacij. »Vse do sedaj izvedene in ovrednotene raziskave namreč kažejo, da izpostavljenost pod vrednostmi, ki so določene z navedenimi priporočili, ne povzročajo negativnih vplivov na zdravje ljudi,« je pred kratkim zatrdil minister za zdravje Aleš Šabeder. »Prezgodaj je govoriti o 5G, vendar če pogledamo ostale telekomunikacijske sisteme iz katerih se je razvil 5G in jih uporabljamo že 20 let, lahko ugotovimo, da število obolelih za rakom ni naraslo,« je pojasnil Eric Van Rongen iz Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji. Podobnega mnenja je tudi strokovni direktor Onkološkega inštituta dr. Viljem Kovač: »Splošno znano je, da je največ neionizirajočega sevanja takrat, ko kličeš nekoga in ko imaš mobilno napravo neposredno ob ušesu. Ampak kot rečeno, zaenkrat ni nobenih dokazov, da bi to povzročalo onkološko bolezen.«
A to še ne pomeni, da tveganja ni
»Mednarodna komisija za raziskovanje raka je pred nekaj leti visokofrekvenčno EMS razvrstila v 2B skupino kancerogenosti, to se pravi tista, ki morebiti oziroma mogoče povzroča raka. Tako da je napaka tistih, ki govorijo, da nobenih posledic ni, kot tistih, ki govorijo, da posledice so. Se pravi zaenkrat tega odgovora še ne poznamo,« pravi direktor Uprave za varstvo pred sevanji Damijan Škrk. Del stroke opozarja na za pomanjkljiv metodološki pristop pri ugotavljanju vzročne zveze med nastankom tumorjev in izpostavljenostjo sevanju mobilnih telefonov in njihovih baznih postaj. Kot je pisno pojasnil Dr. Borut Poljšak z Zdravstvene fakultete, »večina znanstvenikov preučuje, zakaj in kako EMS povzročijo raka, namesto da bi preučili, kako ta sevanja preprečijo človeškemu telesu, da bi odstranilo poškodovane in maligno transformirane celice, ki vodijo v nastanek tumorjev. Te celice v naših telesih nastajajo vsak dan.« Po dosedanjih raziskavah se zadeve usmerjajo v raziskave morebitnih sprememb na možganih, se pravi neke maligne tvorbe, ki ji pravimo gliom ali pa akustični nevrom. To sta bili do zdaj edini dve področji, ki sta pokazali na povezavo mobilne telefonije in pa zdravstvenimi posledicami.
Odložiti uvajanje »sporne« tehnologije?
V Gibanju za človeku prijazno tehnologijo medtem napovedujejo zakonodajni predlog, ki bo odložil uvajanje po njihovem mnenju sporne tehnologije, dokler se ne preučijo neodvisne znanstvene študije o dokazanih vplivih na zdravje ljudi, živali in okolje. »Na ministrstvu spremljamo zaskrbljenost različnih skupin ljudi, glede zdravja in elektronskih komunikacij. Dejstvo je, da te diskusije potekajo že v času vsaj treh generacij mobilne telefonije. Mi področje zdravja v povezavi s telekomunikacijskimi tehnologijami spremljamo, vendar pa nobena potrjena raziskava ne potrjuje direktne povezave med kroničnimi obolenji in elektromagnetnim valovanjem. Tudi svetovna zdravstvena organizacija še vedno pravi, da je treba to ugotoviti na daljše časovno obdobje, in pa na podlagi večjega števila vzorcev. Dejstvo je tudi, da imamo v Sloveniji uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem življenjskem okolju. In ta uredba uvaja deset krat strožje omejitve v primerjavi v mednarodnimi priporočili,« je pojasnil Miha Krišelj z Ministrstva za javno upravo.
Več v oddaji Koda
Katere koristi prinaša 5G in kako upravičen je strah pred njim boste zvedeli v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 26. novembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.
V.P.