Na fotografiji so posledice poplav na jugozahodu Ljubljane. Foto: Ergyn Žječi
Na fotografiji so posledice poplav na jugozahodu Ljubljane. Foto: Ergyn Žječi

Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.V Kodi se bodo tokrat lotili gradnje na poplavnih območjih. Povod za temo je novonastajajoče naselje na Drenovem griču, kjer na poplavnem območju nastaja 78 vrstnih hiš.

Za tiste, ki imajo prave povezave, moč in denar, je očitno mogoče vse, ugotavljajo sosedje novonastajajoče soseske na Drenovem griču. Tudi gradnja 78-ih hiš na tem poplavnem območju, kjer stanovalci trepetajo pred ogromnimi količinami vode, ki se iz zaledja ob vsakem večjem deževju zlijejo v dolino. Investitor trdi, da je za protipoplavne ukrepe poskrbljeno, s čimer pa se ne strinjajo na Direkciji za vode, zato za gradnjo niso izdali vodnega soglasja. V novem naselju naj bi poleg devetih, ki že stojijo, zraslo še 69 vrstnih hiš. Začetek zgodbe sega v čas pred dobrim desetletjem, ko je občina Vrhnika pod vodstvom župana Marjana Riharja sprejela občinski prostorski načrt. Ta je dovoljeval gradnjo na poplavnem območju, s predpostavko, da se sprejme podrobni prostorski načrt, ki bi natančno določil pogoje za gradnjo. »Investitor je na sodišču dosegel, da za gradnjo ne potrebuje občinskega podrobnega prostorskega načrta in tukaj je bila volja občine povožena,« je pojasnil vrhniški župan Daniel Cukjati

Direkcija za vode ni izdala vodnega soglasja

Investitor je po številnih pritožbah prek upravnega sodišča pridobil veljavno gradbeno dovoljenje, čeprav Direkcija za vode ni izdala vodnega soglasja, ker gre za območje srednje poplavne nevarnosti. »Za srednjo poplavno nevarnost velja, da gradnje niso možne razen v izjemnih primerih, za kar pa nismo smatrali, da bi ta gradnja 78 hiš spadala v katerega od njih,« je povedal Tonček Cezar z Direkcije za vode in dodal, da je investitor zavrnjeno vodno soglasje zaobšel tako, da je prijavil molk organa: »Da torej organ ni odločil v zakonskem roku. Čeprav Zakon o vodah v 153. členu določa, da ta rok ne velja za posege na območju srednje ali velike poplavne nevarnosti. In to je ta primer. V tem primeru je torej brezpredmetno govoriti, da je agencija oziroma direkcija izdala mnenje prepozno.«

Sosedi zaskrbljeni

V podjetju Ceeref, ki ga lastniško obvladuje eden najbogatejših Slovencev I. L., pred kamero niso želeli odgovarjati na zastavljena vprašanja. V pisnem odgovoru so zagotovili, da zaradi njihove gradnje sosednje hiše ne bodo poplavno ogrožene. A posnetki istega zemljišča ob poplavah leta 2010 govorijo drugače. Sosedi novonastajajočega naselja so zaradi tega zaskrbljeni. »Ob vsakem dežju smo prestrašeni in se bojimo za svoje domove. Objekti in sama parcela je dvignjena 20 cm nad našimi dnevnimi sobami. Če to ni razlog za strah, ne vem, kaj je,« meni Ado Rupnik, Primož Zupančič pa doda: »Hiše niso podkletene, voda, ko bo poplavila, ne bo odtekala v klet, ampak direktno v naše bivalne prostore. Ker imamo vse hiše talno gretje, bodo nastali veliki stroški sanacije.« Zvone Cvelbar pojasni, da pri pridobivanja gradbenega dovoljenja vabljeni kot stranka v postopku: »Enkrat sem uspel, drugič pa je sodišče zavrnilo, ker je Ceeref obljubil, da bo poglobil zalogovnike, torej te bazene. Ampak problem bo nastal, ko bodo asfaltirali.« Investitor se sicer sklicuje na študijo, ki jo je naročila upravna enota in ki ugotavlja, da predvideni zadrževalnik zadostuje za obrambo pred poplavami.

Več v oddaji Koda

V Kodi bodo gledalcem predstavili tudi druge primere gradnje na poplavnih območjih in posledice, ki pri tem nastanejo. Preverili pa bodo tudi, ali drži napoved, da bo škoda zaradi močnejših neurij in poplav v prihodnosti vse večja, saj so občinske in mestne uprave v zadnjih desetletjih zanemarjale vzdrževanje protipoplavne infrastrukture, nepremišljeno izdajale dovoljenja za gradnjo na poplavnih območjih in uzakonile črne gradnje. Oddajo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 5. marca ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.

V.P.