Na fotografiji je ženska v rdečem plašču, ki zre v daljavo. Foto: Jure Makovec/ Moje finance
Na fotografiji je ženska v rdečem plašču, ki zre v daljavo. Foto: Jure Makovec/ Moje finance

Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi bodo danes govorili o kakovosti življenja v slovenskih občinah. Preverili bodo v katerem mestu na svetu je življenje najboljše ter v kateri državi so ljudje najbolj srečni.

Kje v Sloveniji se v povprečju najbolje živi? Po raziskavi revije Moje finance med 212 občinami se je po kakovosti življenja letos na 1. mesto uvrstile Cerklje na Gorenjskem, na zadnje, torej na 212. mesto pa občino Osilnica. V raziskavi so primerjali pet glavnih skupin kazalnikov – gospodarstvo, prebivalstvo, infrastrukturo, zdravje in kriminaliteto –, vsakega od teh pa so sestavljali številni podkazalniki, ki jih je bilo skupaj 48. Podatke so pridobili na Statističnem uradu RS, Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Generalni policijski upravi, Geodetski upravi RS (Gurs), ministrstvu za finance, ministrstvu za infrastrukturo, ministrstvu za zdravje, zavod za zdravstveni zavarovanje, Pošti Slovenije.

Dunaj – najboljše mesto za življenje

Na lestvici najboljših mest za življenje, ki jo vsako leto objavi organizacija The Economist Intelligence Unit, je kar sedem let zapored osvojil prvo mesto avstralski Melbourne, letos pa ga je premagal Dunaju, ki je Melbourne prehitel na področju socialne varnosti, politične stabilnosti in nizke stopnje kriminala. Zanimivo je, da slovenske prestolnice v raziskavo 140 svetovnih mest niso vključili. Sicer pa so svetovna mesta ocenjevali glede na kriterije, kot so infrastruktura, izobraževanje, zdravstvena oskrba, politična stabilnost in kultura. Zanimivo je, da sta bila pri zdravstveni oskrbi, izobraževanju, kulturi in politični stabilnosti Dunaj in Melbourne izenačena in sta dosegla vse točke. Dunaju in Melbournu sledijo japonska Osaka, kanadski Calgary in avstralski Sydney. Med prvo deseterico se je od evropskih mest uvrstil danski København. Na repu lestvice so Lagos (Nigerija), bangladeška Daka in sirski Damask. Dunaj je razglasilo za mesto z najboljšo kakovostjo življenja tudi mednarodno svetovalno podjetje Mercer. Na njihovi lestvici je 231 mest z vsega sveta in jih ocenjuje na podlagi 39 različnih kriterijev. Ljubljana je na letošnji Mercerjevi lestvici zasedla 75. mesto.

Finska – država, kjer so ljudje najbolj srečni

Najsrečnejša država je po ugotovitvah poročila najsrečnejših držav 2018 (World Happiness Report), ki nastaja pod okriljem Združenih narodov, Finska, na dnu seznama pa je na 156. mestu Burundi. Na lestvici so med prvimi desetimi državami poleg Finske še Norveška, Danska, Islandija, Švica, Nizozemska, Kanada, Nova Zelandija, Švedska in Avstralija. Na lestvici najsrečnejših držav je Slovenija na 51. mestu, veliko bolj srečna je Avstrija z odličnim 12. mestom, veliko manj srečne pa so Hrvaška, na 82. mestu, Srbija na 78., Črna Gora na 81. in BiH na 93. mestu.

Več v oddaji Koda

Kako se blaginja in kakovost življenja v Sloveniji odražata v statističnih podatkih? Kako meriti zadovoljstvo, srečo, zdravje, okolje in inovacije? Kako pomembno je občutje ljudi in njihovo dojemanje sveta, ko merimo kakovost življenja? Blaginja v Sloveniji se je med krizo opazno znižala. Slovenci smo v letih, ki so sledila prišli precej težje do zaposlitve kot (povprečni) Evropejci, bili smo manj premožni in manj srečni. Kje smo danes? Kakšna je kakovost življenja Slovencev v primerjavi z Evropejci? Odgovore bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 16. oktobra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.

V.P.