Ob tem je poudarila, da bo ena izmed prioritet njenega mandata posvečanje težavam invalidnih ljudi in reševanje stisk, s katerimi imajo težave. Hkrati obljublja tesno sodelovanje z nevladnimi organizacijami na tem področju.
Srečanje s predstavniki Zveze društev Sonček
Predsednica DZ-ja je v izjavi po sprejemu predstavnikov Zveze društev Sonček zagotovila, da se bo zavzemala za izboljšanje pogojev, ki bodo invalidnim osebam omogočili bolj kakovostno življenje in vključenost v družbo.
Ob tem napoveduje tudi tesno sodelovanje z nevladnimi organizacijami s tega področja, računa tudi, da ji bodo predstavniki teh zaupali težave, s katerimi se spoprijemajo in na katerih področjih jih mogoče ovira slaba ali nepopolna zakonodaja.
Prednost bo tako imela tudi zagotovitev volilne pravice vsem posameznikom ne glede na invalidnost. Kot poudarja, gre namreč za ustavno pravico, ljudje, ki so ostali brez volilne pravice, pa so sposobni izraziti svojo voljo in se opredeliti za posamezne kandidate na volitvah.
V Zvezi Sonček so pobudo za spremembo zakona o volitvah v DZ-ju sicer na politične stranke, predsednike DZ-ja, republike in vlade ter ministre naslovili že februarja v preteklem sklicu parlamenta. Z njo predlagajo spremembo sedmega člena, ki za zdaj uzakonja možnost odvzema volilne pravice osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev.
Kot so takrat poudarili, si prizadevajo, da bi vsi posamezniki ne glede na invalidnost v skladu z mednarodno konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo lahko uresničevali volilno pravico. Opozarjajo, da je trenutni sedmi člen zakona v nasprotju z določbami slovenske ustave. Ta določa, da je volilna pravica splošna in enaka ter jo ima vsak polnoleten državljan, brez diskriminacije, v začetku letošnjega leta pa volilne pravice ni imelo nekaj manj kot 3000 polnoletnih državljanov.
"Prepričana sem, da smo dovolj sočutni, da se zavedamo, da je kakršno koli izključevanje na podlagi določene karakteristike nedopustno ter ne spada v ta prostor in čas," je o podpori parlamenta takšnemu predlogu danes dejala predsednica DZ-ja.
Predsednica Zveze društev Sonček Jasna Murgel pa je po sprejemu pri Urški Klakočar Zupančič izrazila zadovoljstvo, da bodo osebe z invalidnostjo dobile aktivnega sodelavca v DZ-ju. Po njenih besedah imajo pripravljenih več predlogov, zato se veselijo sodelovanja s parlamentom, ki v končni fazi sprejema zakonodajo na ključnih področjih.
Uporabnica Centra Sonček Šiška v Ljubljani Andreja Golob, ki ji je volilna pravica odvzeta, je v pogovoru s predsednico parlamenta izrazila željo po udeležbi na jesenskih volitvah, česar ji trenutno veljavna zakonodaja ne omogoča. "Če se že nisem mogla udeležiti aprilskih volitev, si želim, da bi se lahko vsaj jesenskih, ker bi rada izrazila svojo voljo. Sicer pa sem skupaj s pristojnim centrom za socialno delo že sprožila postopke, da se mi volilna pravica vrne."
Hkrati je Klakočar Zupančič obljubila tesno sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s tem področjem. "Vesela sem, smo danes naredili prve korake, upam, da bodo ti koraki v nadaljevanju vedno večji in bodo na koncu omogočili osebam z invalidnostjo kakovostnejše življenje in boljšo vključenost v družbo. Današnji sestanek je bil zelo produktiven, prednost bo zagotovo imela zagotovitev volilne pravice vsem polnoletnim državljanom, ne glede na invalidnost. Gre namreč za ustavno pravico. Prepričana sem, da smo dovolj sočutni, da se zavedamo, da je kakršnokoli izključevanje na podlagi neke karakteristike, kot je na primer invalidnost, nedopustno ter ne spada v ta prostor in čas. Želim si, da bi se lahko Andreja Golob že jeseni udeležila predsedniških in lokalnih volitev," je bila jasna predsednica Državnega zbora.
Pobudo za spremembo ZVDZ je Zveza Sonček javnosti prvič predstavila na novinarski konferenci 2. februarja 2022, torej že v prejšnjem sklicu Državnega zbora. Pobuda do aprilskih volitev ni bila uvrščena v postopke Državnega zbora, zato s pobudo nadaljujemo tudi v novem sklicu Državnega zbora. S pobudo smo že seznanili vse poslanske skupine v parlamentu. V Zvezi Sonček si prizadevamo, da bi vsi posamezniki, ne glede na invalidnost, v skladu z Mednarodno konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo lahko uresničevali volilno pravico. Menimo, da je 7. člen ZVDZ v nasprotju z določbami Ustave. Ta določa, da je volilna pravica splošna in enaka ter jo ima vsak polnoleten državljan. Trenutno je v Sloveniji približno 3.000 polnoletnih oseb, ki jim je volilna pravica odvzeta.
Spremembo ZVDZ in odpravo odvzemanja volilne pravic priporoča tudi Zagovornik načela enakosti (priporočilo je bilo izdano 11. aprila 2022), ki predlaga, da se "besedilo dopolni tako, da se črtata drugi in tretji odstavek veljavnega 7. člena ZVDZ; ob tem naj se omogoči uresničevanje aktivne volilne pravice (pravice voliti) na volitvah v Državni zbor vsem polnoletnim državljanom, tudi vsem ljudem, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, podaljšana roditeljska pravica ali so bili postavljeni pod skrbništvo".
Predsednica Zveze Sonček dr. Jasna Murgel je podarila, da jo izjemno veseli, da so predstavniki Zveze Sonček danes prišli v hram demokracije in dobili res konkretna zagotovila, da bomo imeli v Državnem zboru na voljo aktivne sodelavce, ki nam bodo pomagali, da se bodo naše pobude tudi uresničevale. "Čaka nas namreč še veliko dela, na primer na področju deinstitucionalizacije in t. i. ene šole za vse, zato se veselimo sodelovanja s parlamentom, ki je v končni fazi tisti organ, ki sprejema zakonodajo. Mislim, da se še ni zgodilo, da bi predsednik oziroma predsednica Državnega zbora ponudila tako konkretno sodelovanje z nevladnimi organizacijami glede zadev, ki se nanašajo na osebe z invalidnostjo. Danes smo se pogovarjali predvsem o spremembi ZVDZ, torej o spremembi, ki je zelo posebna, saj si v Zvezi Sonček prizadevamo, da se odpravi diskriminacija oseb z invalidnostjo ter se jim zagotovo enaka volilna pravica, kot jo imajo vsi preostali državljani. Gre namreč za pravico, ki v Ustavi ni omejena, ZVDZ pa jo omejuje. Mednarodna konvencija o pravicah oseb z invalidnostjo, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008, pa določa, da morajo imeti vse osebe z invalidnostjo volilno pravico. Zdaj je na vrsti Državni zbor, da izpelje zakonodajni postopek. Glede na današnji pogovor pri predsednici sem zelo optimistična, da se bo to zgodilo še pred jesenskimi volitvami," je zaključila predsednica Zveze Sonček.
Srečanje s predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije
Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je ob sprejemu predstavnikov Zveze paraplegikov Slovenije osebam s posebnimi potrebami obljubila pomoč pri uspešni integraciji v družbo in sprejemanju zakonodaje
Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v izjavi za medije po sestanku s predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije napovedala tudi sistemski pregled področja in naslavljanje težav, ki jih bodo predstavniki različnih organizacij izpostavili kot ključne. O nekaterih so spregovorili že na sestanku, med drugim so se dotaknili tudi vprašanje izplačila dodatka za pomoč in postrežbo za vse otroke s posebnimi potrebami.
Klakočar Zupančič je prepričana, da bodo omenjeno vprašanje hitro naslovili, v nadaljevanju pa se bodo posvetili tudi bolj dolgoročnim projektom. Ob tem bo v kabinetu predsednice DZ-ja deloval nekdo, ki bo vedno na voljo osebam s posebnimi potrebami oziroma njihovim predstavnikom ter bo med drugim skrbel za usklajevanje zakonskih predlogov s ključnimi deležniki, zatrjuje prva med poslanci. "Ljudje s posebnimi potrebami si želijo kakovostno življenje, srečo v življenju in mislim, da je naša dolžnost, da jim pri tem pomagamo," je ob tem še dejala Klakočar Zupančič. Ocenjuje, da za sprejem posameznih zakonodajnih predlogov obstaja tudi politična volja v parlamentu.
Sodelovanje s predstavnikom zakonodajalca pri pripravi posameznih zakonskih predlogov je po današnjem sprejemu pri predsednici DZ-ja pozdravil tudi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Po njegovih besedah so že na današnjem sestanku opozorili na sistemske rešitve, ki bi jih moral zakonodajni organ izpeljati v prihodnje.
Med drugim je omenil zakon o dolgotrajni oskrbi, v okviru katerega si želijo, da bi invalidi dobili pravico odločati, katero podporno storitev bodo uporabili. Opozoril pa je tudi na nujnost ureditve dostopnosti do ustreznih stanovanj, še posebej v primerih, ko si posamezniki sami ne morejo urediti dvigal ali dvižnih ploščadi. Sicer pa po njegovih besedah upajo na pozitivne zakonodajne spremembe v mandatu vlade Roberta Goloba, pozdravljalo tudi poglavje koalicijske pogodbe, ki še posebej naslavlja invalide in koalicijske partnerice zavezuje k uvedbi sprememb po načelu "nič o invalidih brez invalidov".