Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat v Kodi o(ne)dostopnosti konoplje v medicinske namene, vzrokih za to, da številni bolniki še vedno po zdravila hodijo v tujino ali pa konopljo kupujejo na črnem trgu.
Konoplja je spet v središču pozornosti. Konec januarja sta bila v Državni zbor vložena dva zakonska predloga, s katerima bi dovolili uporabo konoplje v osebne namene oziroma njeno gojenje za potrebe zdravljenja. Sredi marca pa je več kot 90 zdravnikov in znanstvenikov podpisalo še Deklaracijo o načelih za regulacijo konoplje v Sloveniji. Kot pravijo, je to odgovor na škodljivost in neučinkovitost prepovedi rastline konoplje, ki se že tisočletja uporablja v zdravilne namene. In medtem, ko se v stroki še vedno krešejo mnenja za in proti, kljub uvrstitvi konoplje v skupino II seznama skupin prepovedanih drog, ki omogoča njeno medicinsko uporabo, številni bolniki po zdravila še vedno hodijo v tujino ali pa na črni trg.
Po zdravila v Avstrijo
Oče osem letnega dečka, ki je trpel za hudo obliko epilepsije, je za oddajo Koda pred letom dni povedal, da po sicer uspešni operaciji otrok ni več doživljal epileptičnih napadov, zato pa so se pojavile številne druge težave, ki jih po nasvetu avstrijskega zdravnika lajša s konopljinim ekstraktom. Leto dni kasneje je priznal: »Za nas se nič ni spremenilo, še vedno pridobivamo konopljo na lastno roko iz Avstrije, gre za CBD naravni ekstrakt. To je naš strošek. Pediatrinjo smo o tem obvestili in nas podpira, ne more nam pa pomagati, ker za to ni usposobljena, pa tudi sistemsko to ni urejeno.« Na vprašanje, zakaj zdravila ne predpiše zdravnik, oče odgovarja: » Mislim, da so zdravniki premalo izobraženi oziroma usposobljeni. Pa tudi sistemske podpore ni. Pri nas vedno govorijo, da je vse urejeno, dejansko pa smo bolniki oziroma starši prepuščeni sami sebi. Edina svetla izjema je pediatrična klinika na nevrologiji, kjer so starši našli skupni jezik z zdravniki specialisti. Z njimi se lahko odkriti pogovorijo in posvetujejo. Potrdijo jim CBD dodatke, za katere potem dobijo povrnjen denar. Pri ostalih starših bolnih otrok, denimo na področju avtizma ali multiple skleroze, pa kolikor sem seznanjen, še zdaleč ni takega posluha in je še veliko staršev še naprej prepuščenih črnemu trgu ali pa v najboljšem primeru tujini.«
MZ: področje je dobro urejeno
Na Ministrstvu za zdravje menijo, da je področje uporabe konoplje v zdravstvene namene dobro urejeno, konoplja pa dostopna brez težav. »V Sloveniji so že od leta 2014 na voljo magistralna zdravila na osnovi kanabinoidov za vse tiste indikacije in vse tiste paciente, ki takšna zdravila potrebujejo. Od lanskega leta 2017 spomladi pa je na voljo tudi medicinska konoplja, gre za posušene vršičke konoplje in tudi ta so na voljo vsem tistim bolnikom v Sloveniji, ki jih potrebujejo, zdravnik jih lahko predpiše,« pove Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje ter doda, da so za otroke z epilepsijo in odrasle epileptike ta zdravila popolnoma krita iz sredstev ZZZS, za ostale indikacije pa 70 odstotno.
Zakaj ljudje odhajajo na črni trg?
»Država je omogočila, da ta zdravila v Sloveniji so, so pa za vsa zdravila potrebni določeni postopki, biti morajo varna, preverjeno učinkovita in standardizirana na način, da vsako zdravilo deluje na enak način. Zdravnik mora biti prepričan, da zdravilo, ki ga je predpisal deluje. In zato, ravno na te področju, ki je relativno novo, prihaja do določenih zapletov. Vendar, kolikor vem, smo stvari uredili tako, da bolnišnice, tam kjer potrebujejo zdravila iz konoplje, ta lahko naročajo z interventnim uvozom. Najslabše kar pa lahko pacient naredi je, da se zateče na črni trg, sploh brez vednosti zdravnika. To ni prava rešitev, kar dobi na črnem trgu, ni standardizirano, ni varno , ne vemo koliko je CBD-ja, koliko je THC-ja. Pacient je ogrožen, ker ne vemo kolikšna bo korist in kolikšna bo škoda tega zdravila,« še pojasni Petričeva.
Deklaracija o načelih za regulacijo konoplje v Sloveniji
Ker so prepričani, da je država le napol opravila svojo nalogo na področju regulacije konoplje, je več kot 90 podpornikov, zdravnikov in znanstvenikov z zelo različnih področij marca podpisalo Deklaracijo o načelih za regulacijo konoplje v Sloveniji. Deklaracija je, kot so zapisali njeni avtorji, nastala kot odgovor na škodljivost, neučinkovitost in nepotrebnost prepovedi rastline konoplje, ki se že tisočletja uporablja v zdravilne namene. Deklaracija prinaša smernice in daje osnovo za razmislek, kako narediti zakonodajo na področju konoplje boljšo, širšo in bolj sprejemljivo za strokovnjake in uporabnike. »Ne glede na to, da prikazujejo, da je bolnikom medicinska konoplja že dosegljiva, je zadeva veliko bolj kompleksna, predvsem pa jo je treba obravnavati strokovno, ne pa politično oziroma uradniško,« pojasni specialist socialne medicine dr. Dušan Nolimal ter dodal: »Črni trg je veliko bolj škodljiv kot regulacija. Država mora konopljo in z njo povezan posel odvzeti kriminalcem in sama začeti upravljati s tem.«
Dva zakonska predloga naletela na nasprotovanje
V začetku leta sta poslanski skupini SD in SMC v Državni zbor vložili predloga zakonov, ki regulirata oziroma legalizirata konopljo. Predvsem predlog SMC-ja, ki predlaga legalizacijo konoplje v rekreativne namene, je dvignil precej prahu. Gojenje konoplje in pridobivanje kanabisa v medicinske namene ni urejeno, zato so bolniki in zdravniki v celoti odvisni od uvoza in tujih korporacij, opozarjajo poslanci SD-ja. Njihov predlog zakona uvaja možnost, da bi konopljo za zdravila gojili v Sloveniji. »Zdravila bi lahko proizvajali pri nas in ne bi bili odvisni od uvoza. Dali bi tudi zagon malim kmetom in pa industriji,« je pojasnil Jan Škoberne iz SD-ja. Poslanci SMC so le nekaj dni kasneje vložili predlog zakona za legalizacijo in regulacijo konoplje v rekreativne namene. »To se pravi, da bi v prvi vrsti uvedli regulacijo, ki je zdaj ni. Uredili bi področje pridelave, predelave in pa tudi uporabe konoplje. Mi se konkretno z medicinsko uporabo ne ukvarjamo v predlogu zakona, seveda pa bi s sprejetjem takšnega zakona olajšali tudi uporabo konoplje v medicinske namene,« je povedal Nejc Šporin iz kroga mladih SMC. Koordinacija zdravniških organizacij, ki združuje Zdravniško zbornico Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, sindikat Fides ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije nasprotuje obema zakonskima predlogoma. Očitajo jima nestrokovnost tako po pravni kot po medicinski plati ter neupoštevanje raziskav ter možnega vpliva na zdravje otrok in mladostnikov.
Več v oddaji Koda
Odgovore na številna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s konopljo, njeno dostopnostjo v medicinske namene, vzrokih za to, da številni bolniki še vedno po zdravila hodijo v tujino ali pa konopljo kupujejo na črnem trgu, pa tudi v zvezi z legalizacijo konoplje v rekreacijske namene bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 3. aprila ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer