Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Danes bodo v oddaji Posebna ponudba govorili o tem, kaj prinaša zakon o kolektivnih tožbah.
V Sloveniji bomo v kratkem dobili možnost kolektivne tožbe, ki bo prišla prav v primerih, ko je bilo oškodovanih več potrošnikov, a je bila škoda manjša, kot bi bili sodni stroški, če bi tožil vsak posebej. Zdaj pa bodo lahko oškodovanci namesto vsak svoje, vložili eno, skupinsko tožbo. Avtorji so se pri pisanju zakona zgledovali po ureditvah nekaterih drugih evropskih držav, pri tem pa - po mnenju kritikov predloga - niso dovolj upoštevali posebnosti slovenskega sodstva. Nekateri zato, še preden je zakon sprejet, napovedujejo, da v praksi ne bo zaživel. Kolektivno tožbo bosta v imenu oškodovanih potrošnikov lahko vložila neprofitna potrošniška organizacija ali državni pravobranilec. Potrošniki sami torej tega ne bodo mogli storiti. »To je povzeto iz tujih vzorov. Avstrija denimo je pravzaprav taka, da tam toži le Avstrijska veza za varstvo potrošnikov in to aktivno, zelo aktivno,« je povedal dr. Jorg Sladič s Pravne fakultete Maribor. Vendar se po mnenju poznavalcev avstrijska potrošniška organizacija po finančnem položaju težko primerja z našo. In to bi utegnila biti ovira. »Financiranje v predlogu zakona ni ustrezno urejeno. V tujini namreč praviloma te zadeve financirajo tretje osebe, komercialni subjekti, ki imajo za to potrebna finančna sredstva. Seveda v zameno pričakujejo plačilo, ki je pri nas omejeno na neke obresti. To bi torej bila lahko največja ovira, da se zberejo sredstva, da se ta postopek financira,« meni odvetnica Branka Sedmak.
Kolektivna tožba proti občini ali državi ne bo možna
Zveza potrošnikov Slovenije že več let opozarjajo, da Slovenija nujno potrebuje institut skupinske tožbe, kar pa Sladiča čudi: »Presenetilo me je, da ZPS opozarja, da je treba to področje urediti. V Zakonu o varstvu potrošnikov je namreč na podlagi evropske direktive že urejen poseben institut kolektivne prepovedne tožbe, kjer je celo organizacija, ki je pooblaščena za vlaganje te tožbe, prav ZPS. Resda sem premalo gledal v zbirko sodne prakse, vendar menim, da ZPS do zdaj ni niti enkrat vložila take tožbe.« Pomembno dejstvo je tudi, da določitev odškodnine po predlaganem zakonu ne bo nujno dejanska. »Ni nujno, da če ste bili oškodovani za 10 evrov in bo prišlo do sodbe, da vam bo na podlagi sodbe kot potrošniku dosojeno teh 10 evrov. Lahko bo le 5 ali 6 evrov,« meni Sladič. Skupinsko tožbo bo moč vložiti le proti subjektu, s katerim so potrošniki v pogodbenem razmerju, torej tudi proti podjetjem v večinski lasti države. Ne bo pa možno tožiti občine ali države, kar je po mnenju dr. Mihe Šepca z evropske pravne fakultete največja pomanjkljivost predlaganega zakona. »Kritike so pravzaprav utemeljene, vendar so kritike dr. Šepca v nasprotju s tem, kar pravi Evropska unija. Ker EU skupinske tožbe, skratka celotni sistem skupinskega pravnega varstva, ureja zlasti kot potrošniško pravno varstvo. Razmerja posameznika do države in do občine pa so zelo redko opredeljena kot razmerja potrošnikov,« meni Sladič.
Slovenski zakon podoben hrvaškemu
Dodajmo, da je predlog slovenskega zakona o kolektivnih tožbah zelo podoben hrvaškemu, ki je stopil v veljavo leta 2011, šest letne hrvaške izkušnje pa so pokazale precej pomanjkljivosti zakona. »Če civilno procesno pravo, ki je v Sloveniji zelo podobno hrvaškemu, omogoča, da se zoper vsako odločbo vlagajo pritožbe, ki celo zadržijo izvršbo in imajo odložilni učinek, kolektivne tožbe sploh ne bodo dosegle svojega namena,« še meni Sladič. Primerov, v katerih bi slovenskim potrošnikom možnost kolektivne tožbe prišla prav, je kar nekaj. »Lahko omenim primer kreditojemalcev v švicarskih frankih, ki morajo zdaj vsak posebej uveljavljati pravico na sodiščih, ker nihče zanje tega ne naredi oziroma ne more narediti,« meni odvetnik Miha Šercer. Od okoli 10 tisoč kreditojemalcev v švicarskih frankih jih je banke tožilo okoli 100. Mnogi so zaradi mesečnih obrokov kredita, ki so po skoku franka močno narasli, na robu preživetja. Kolektivna tožba bi prišla v poštev tudi v primeru zlorabe prevladujočega položaja Telekoma Slovenije, ki je pred leti pogojeval priključitev širokopasovnega internetnega dostopa ADSL z ISDN priključkom. Zadnji odmevnejši primer, ko bi oškodovanci lahko vložili kolektivno tožbo, pa je afera Volkswagen. Čeprav v podjetju napake odpravljajo, so na Zvezi potrošnikov večkrat izpostavili še druge vidike posegov v sporne motorje. Odvetnik Miha Šercer sicer meni, da je slovenska potrošniška zakonodaja, ki ščiti pred nepoštenimi praksami poslovnih subjektov, dobra, a da sodnega varstva ni oziroma je to dolgotrajno in drago, zato se potrošniki za tožbe odločijo zelo redko. Kolektivna tožba bi bila zato ugodnejša in hitrejša pot tako za tožnike, kot tudi tožence in sodišča.
Več v oddaji Posebna ponudba
Zakaj ne bodo mogli vlagati skupinskih tožb potrošniki sami oziroma v njihovem imenu odvetniki? Kako visoki bodo v primeru kolektivne tožbe stroški za posameznika? Zakaj države kolektivno ne bo mogoče tožiti? Bomo v aferi Volkswagen, ko bo zakon sprejet, dočakali tudi tožbo s strani slovenskih potrošnikov? Bodo podjetja, zavedajoč se, da jih lahko potrošniki skupinsko tožijo, ravnala bolj odgovorno? Odgovore bodo ponudili v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 4. aprila ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.