V Šalovcih pri Hodošu na Goričkem stoji eko-socialna kmetija Korenika, ki velja za primer dobre prakse na področju socialnega podjetništva.Je namreč del ekološko-socialnega projekta, v katerega vključujejo in zaposlujejo ljudi iz ranljivih družbenih skupin. O tem, kako se je v samem osrčju krajinskega parka Goričko začela uspešna zgodba, Goran Miloševič pravi, da se je vse začelo pred 13-imi leti v društvu Mozaik.
Kako ste leta 2006 v društvu Mozaik začeli zgodbo, ki vas je pripeljala v Šalovce? In zakaj ste izbrali prav to kmetijo?
Eko-socialna kmetija Korenika je nastala kot razvojni projekt društva za socialno vključenost Mozaik iz Murske Sobote, ki se že dvajset let ukvarja z razvojem zaposlitvenih in socialnih programov za osebe iz ranljivih družbenih skupin. Kmetijo Korenika v Šalovcih smo od občine Šalovci prevzeli v upravljanje leta 2006, na pobudo takratnega župana. Kmetija je namreč po smrti prejšnje lastnice samevala, občina, ki je prejšnji lastnici zagotavljala oskrbo v starosti, pa je iskala interesente za odkup oziroma oživitev kmetije. Nekoč ena najbogatejših kmetij v Šalovcih je bila v žalostnem stanju. Objekte je že načenjala vlaga, kar je bilo vrednega v njih je izginilo neznano kam, gospodarsko poslopje pa je prizadel tudi požar. Vizija društva Mozaik je bila v takratnem obdobju usmerjena v reševanje problemov socialne izključenosti ranljivih družbenih skupin preko razvoja dejavnosti, ki bodo temeljile na lokalnih virih in zadovoljevale potrebe prebivalcev obmejnega podeželskega območja. Društvo je od vsega začetka zagovarjalo stališče, da je najboljša pot do socialne vključenosti dostojno delo, prilagojeno sposobnostim ljudi, ki tukaj živijo. Po razpadu tradicionalnih industrij v Pomurju, tekstilne in kovinske industrije, se je namreč izkazalo, da je težko zagotoviti primerna delovna mesta za veliko število brezposelnih. Zato smo začeli na območju Šalovcev razvijati dejavnost ekološkega kmetijstva, ki se mu je kmalu pridružila tudi ekološka predelava živil in v nadaljevanju še storitvene dejavnosti. Seveda je bilo potrebno v skladu z razvojno vizijo nenehno tudi zagotavljati ustrezne infrastrukturne in organizacijske pogoje za izvedbo tako široke palete dejavnosti.
Kako je potekala obnova kmetije?
Obnova samega objekta kmetije Korenika je potekala v več fazah, vse bolj pa spoznavamo, da se tovrstno delo nikoli ne konča. V skladu s potrebami in tudi zmožnostmi smo pripravili številne projekte, ki so nas po korakih približali do današnjega stanja. Večino sredstev za usposabljanje in zaposlovanje, ter razvoj poslovnega modela smo pridobili iz razvojnih sredstev čezmejnega sodelovanja in evropskega socialnega sklada, investicijska sredstva pa iz sklada za razvoj podeželja in z dolgoročnimi krediti poslovnih bank.
Od zamisli do realizacije je bila torej dolga pot. Kako je nastala Korenika, kakršna je danes, koliko objektov obsega in kdo vam je pomagal?
Koreniko smo z lastnimi močmi začeli obnavljati leta 2006, leta 2008 smo zagnali dejavnost zavoda Korenika, ki deluje kot zaposlitveni center. Nekaj let kasneje se je Zavodu pridružila poslovna enota invalidskega podjetja Pribinovina, ki je z obsežno investicijo v letu 2014 vzpostavilo pogoje za kakovostno ekološko predelavo živil v lastnem živilskem obratu. Na tej podlagi smo lahko slovenskemu trgu ponudili prve izdelke in začeli graditi blagovno znamko Korenika. Celoten kompleks Korenike danes obsega tri sosednje kmetije, vsaka od teh pa sestoji iz več stavb z različnimi vsebinami. Na prvi kmetiji Korenika je obrat za predelavo živil, ki vključuje kuhinjo in sušilnico v katerih nastajajo naši izdelki. Obdaja jo obsežen zeliščni vrt, ki smo ga letos dodatno razširili in je poleg funkcije proizvodnje zelišč zelo zanimiv tudi za obiskovalce, tako mlade kot starejše, ki v njem doživijo mir in pristen stik z naravo. Čez cesto, na domačiji Rotceni je urejen živalski park, kjer so na ogled in dotik na voljo domače živali. Pridobili smo tudi status Ark Kmetije saj ohranjamo tudi nekatere avtohtone slovenske pasme živali kot sta Bohinjska cika in Krškopoljski prašič. Slednjega gojimo tudi v prosti reji z ekološkim certifikatom. Naša najnovejša pridobitev pa je kmetija v neposredni soseščini Korenike, ki jo pravkar obnavljamo za potrebe delovanja večgeneracijskega centra Štorklja, ki je pred dvema letoma začel delovati na Koreniki kot enota VGC Pomurje.
V 13 letih ste na Koreniki razvili različne dejavnosti, primarna je verjetno sistem ekološke pridelave in predelave živil. Kaj vse pridelujete in predelujete? Imate tudi lastno blagovno znamko. Katere izdelke ponujate?
Paleta naših izdelkov je izjemno široka in v celoti na ogled na naši spletni strani https://www.korenika.si/. Iz zelišč pridelujemo čaje in čajne mešanice ter zeliščne sirupe. Zelišča in zelenjavo uporabljamo tudi za zeliščne soli, zelenjavo pa vlagamo in sušimo ter jo ponujamo posamično ali v različnih kombinacijah. Pridelujemo tudi hladno stiskano olje industrijske konoplje in različne vrste zeliščnih tinktur. V naši kuhinji sestavljamo tudi prekmursko gibanico in retaše, to je zvitke, ki jih dostavljamo nekaterim ponudnikom v gastronomiji. Ravno na tem področju smo v zadnjem času zaznali novo priložnost za širitev poslovanja. Postopoma smo v zadnjih letih okrepili našo prisotnost v večjih krajih po Slovenji, predvsem v specializiranih trgovinah z ekološko pridelano hrano. V zadnjem letu smo v sodelovanju z razvojno zadrugo Granar in podjetjem Kodila vstopili tudi v izbrane trgovine Interspar. Upamo, da bomo tudi v prihodnje prihajali vedno bližje našim kupcem.
Razvili ste tudi storitveno dejavnost. S čim vse se ukvarjate?
Hkrati s krepitvijo proizvodnega dela smo pričeli krepiti tudi ponudbo storitvenih dejavnosti, predvsem na področju izobraževanja in turizma. V letu 2017 se nam je pridružila enota medgeneracijskega centra za Pomurje pod okriljem društva Mozaik, ki je bistveno okrepila prisotnost socialnega dela v skupnosti. Poleg številnih aktivnosti medgeneracijskega centra smo na območju Goričkega prisotni tudi s terenskim socialnim delom in socialnovarstvenimi storitvami za starejše. V zadnjih letih smo veliko storili za to, da smo postali tudi izobraževalna kmetija. Navezali smo stike s številnimi šolami, s katerimi izvajamo programe naravoslovnih dni, v poletnem času pa na kmetiji gostimo otroške tabore, ki so v vseh terminih zelo dobro obiskani.
Tisti, ki so vas že obiskali pravijo, da je obisk kmetije svojevrstno doživetje starih časov. Kaj ponujate obiskovalcem?
Najavljenim skupinam ponujamo vodeni ogled oziroma sprehod po kmetiji, ki običajno traja dve uri in zajema celovito predstavitev vsega kar počnemo. Običajno pričnemo v zeliščnem vrtu, spoznamo njegovo zasnovo in posamezna zelišča ter različne načine vzgoje zelišč. Glede na interes posamezne skupine lahko podrobneje spregovorimo tudi o drugih vidikih našega delovanja, pripravimo predavanje v našem multimedijskem centru, po želji tudi praktično delavnico na vrtu ali v učni kuhinji. Naši obiskovalci si z velikim veseljem ogledajo tudi živalski park domačih živali, ki se razprostira ob kmetiji Rotceni in doživijo neposreden stik s krotkimi in ljubkovanja vajenimi živalmi. Skupinam nudimo tudi kosila, na menuju so hišne specialitete. Vsi obiskovalci seveda lahko obiščejo tudi prodajalno, kjer so na voljo vsi naši izdelki. V času počitnic organiziramo poletne tabore za otroke. Otroci na taborih skrbijo za živali, kar jim je najbolj všeč, poleg tega pa spoznavajo tudi rastlinski svet ter življenje in delo na kmetiji. Na pohodu skozi gozd do bližnjega Hodoškega jezera spoznajo naravne ekosisteme in pomen varovanja narave za kvaliteto človekovega bivanja. Uživajo v odlični hrani naših kuharic, pred vročino pa se hladijo v bazenu in v senci mogočnih orehov.
Kako imate organizirano delo?
Na Koreniki je redni delovnik od 7. do 15. ure, v poletnih mesecih včasih pričnemo tudi nekaj prej. Ob popoldnevih in vikendih imamo organiziran dežurstva zaradi skrbi za živali in oskrbe sušilnice.
K nam prihajajo ljudje z različnimi znanji, izkušnjami in omejitvami, kar določa tudi vsebino in potek njihove rehabilitacije in vključevanja v delovno okolje. Večina se jih, tako ali drugače, vključuje neposredno v delo na zemlji, imamo pa tudi delovna mesta v sušilnici, kuhinji, pakirnici in mizarski delavnici, kjer pridejo do izraza druge delovne spretnosti in lahko upoštevamo tudi specifične delovne omejitve posameznika. Pri delu z zaposlenimi namreč uporabljamo individualizirani pristop po katerem, glede na sposobnosti in omejitve, skušamo najti najprimernejša delovna opravila in ustrezno prilagoditi delovna mesta. Delo opravljajo v manjših skupina pod neposrednim vodstvom mentorjev, ki so opremljeni s potrebnimi tehnološkimi znanji in dodatno usposobljeni za nudenje psihosocialne podore zaposlenim pri delu. Zaradi celovite podpore pri delu in upoštevanja individualnih prilagoditev je velika večina zaposlenih zelo zadovoljna s svojim delovnim okoljem in je razvila izrazito pozitiven odnos do dela. Pri nas se je izkazalo, da so dobri odnosi v kolektivu eden od najpomembnejših dejavnikov zadovoljstva pri delu.
Koliko ljudem nudite zaposlitev in koliko je med njimi invalidov?
Delo na Koreniki za večino zaposlenih pomeni edino možnost delovne in socialne vključenosti v okolje, ki je blizu njihovemu domu. Večina podeželja, posebej tisto v obmejnih območjih se namreč prazni, delovna mesta se selijo v večja središča, za njimi pa odhajajo tudi mladi. Na podeželju ostajajo starejši ali osebe iz drugih ranljivih skupin, ki se težje prilagajajo na pogoje dela v sodobni industrijski in storitveni industriji. Pri delovnem vključevanju na Koreniki jim nudimo vso potrebno podporo in delo prilagojeno njihovim zmožnostim, predvsem pa je pomemben občutek pripadnosti kolektivu in skupnosti, ki ceni njihov prispevek k skupaj ustvarjenemu. Zato so tudi ponosni, da delajo na Koreniki.
V delo na Koreniki je vključenih več kot 50 oseb od tega je v različnih oblikah zaposlenih 40 oseb, 12 oseb je v programu socialne vključenosti, izvajamo pa tudi različne programe delovne in socialne rehabilitacije. Večina, kar pomeni 80 odstotkov zaposlenih, je oseb iz ranljivih družbenih skupin, preostale zaposlene pa tvori mentorska struktura, udeleženci programov javnih del in osebje, ki dela na posameznih razvojnih projektih.
Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Kaj so glavni motivi vašega poslovanja?
Socialno ali tudi družbeno podjetništvo je podjetništvo z družbenim učinkom. Usmerjeno je k reševanju posebej perečih problemov v skupnosti, pri tem pa se angažirajo tako ekonomski kakor tudi socialni viri. Seveda je pomembna ekonomska vzdržnost podjetja, vendar pa so viri financiranja delovanja širši kot pri običajnih podjetjih, kar je skladno s širino izkazanih družbenih učinkov.
Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki v celoti vlagamo v nadaljnji razvoj dejavnosti. Uspeh socialnih podjetij pa se ne meri zgolj po doseženem dobičku, temveč predvsem po družbenem učinku, ki pa ga je bistveno težje izmeriti. Vsekakor pa ga lahko pri Koreniki opredelimo kot pozitivnega, tako glede ustvarjanja novih delovnih mest na podeželskem obmejnem območju, kakor tudi zaradi številnih storitev, s katerimi omogočamo višjo kakovost življenja lokalnemu prebivalstvu.
Na vaši spletni strani sem prebrala, da pravkar prenavljate tretjo kmetijo za namene Večgeneracijskega centra Štorklja, ki deluje na Koreniki. Komu je ta center namenjen in kaj vse ponuja?
Večgeneracijski center Štorklja deluje na Koreniki od leta 2017 in je del VGC Pomurje, ki ima svoje enote tudi v Murski Soboti, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Namenjen je prebivalcem vzhodnega dela Goričkega kot prostor druženja, izobraževanja in zagotavljanje medsebojne podpre različnih generacij. V sklopu delovanja VGC Štorklja se na Koreniki odvijajo številne aktivnosti: predavanja, jezikovni tečaji, delavnice, s področja kulinarike in osebnostne rasti, kulturni dogodki, predstavitve knjig, filmske projekcije, pohodi in druge oblike telesne vadbe. Redno deluje tudi pevski zbor, Orffova glasbena skupina in skupina za samopomoč.
Kaj imate v načrtu v bližnji prihodnosti?
Zaradi nenehnega razvoja naše ponudbe je pred nami izvedba projekta prenove naše živilske proizvodnje, s katero bomo pridobili kapacitete za zamrzovanje pripravljenih prekmurskih gibanic in retašev ter proizvodnjo testenin. V naslednjem letu načrtujemo prenovo in povečanje prostora za pogostitve, ki bo omogočal kakovostnejšo izvedbo pogostitev tekom celega leta. Z obema investicijama bomo zmanjšali vpliv sezonske komponente na realizacijo tržnih prihodkov, s tem pa povečali uspešnost našega poslovanja in okrepili trajnost ustvarjenih delovnih mest.
Vesna Pfeiffer
