Notranjost knjižnice Minke Skaberne s policami, na katerih so izvodi knjig v brajici. Foto: RTV SLO
Notranjost knjižnice Minke Skaberne s policami, na katerih so izvodi knjig v brajici. Foto: RTV SLO

Ob tej priložnosti v prihodnjih dneh načrtujejo srečanje s predstavniki ministrstva za kulturo, na katerem bodo spregovorili tudi o financiranju knjižnice in ureditvi prostorov.

Kot so sporočili iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, omenjena knjižnica pod njihovim okriljem deluje v okviru posebnega socialnega programa založniške dejavnosti. Ob tem so pojasnili, da je profesorica Skaberne na današnji dan leta 1918 po šolanju na Dunaju predavala o potrebah slepih na področju dostopa do literature na Ljubljanskem učiteljišču.
Minka Skaberne, ki velja za ustanoviteljico knjižnice, je po koncu prve svetovne vojne poskrbela za prve brajeve knjige, namenjene pa so bile predvsem vojnim invalidom, ki so imeli poškodovan vid. Skaberne se je že pred tem zanimala za slepe slovenske otroke in odrasle, na Dunaj pa je odšla, da bi se seznanila s strokovnimi metodami pravilnega pouka slepih in znanje uporabila pri pouku na učiteljišču. Po vrnitvi in po omenjenem predavanju je organizirala prepisovanje leposlovnih knjig, s čimer je položila temelje slovenski knjižnici za slepe.

Portretna fotografija Minke Skaberne. Foto: arhiv Knjižnice slepih in slabovidnih
Portretna fotografija Minke Skaberne. Foto: arhiv Knjižnice slepih in slabovidnih

Obeleževanje 105. obletnice Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Kot so napovedali na zvezi, bodo ob obletnici knjižnico prihodnji teden v sredo, 8. marca 2023, obiskali predstavniki ministrstva za kulturo, ki je knjižnico leta 2016 v okviru javnega razpisa izbralo za 10-letno obdobje za koncesionarja za izvajanje specialne knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne ter druge osebe s težavami branja, kot so osebe z disleksijo, osebe z avtizmom in osebe z drugimi oviranostmi, ki onemogočajo branje običajnega tiska.

Na delovnem sestanku z vodstvom knjižnice in zveze bodo spregovorili o možnosti za povečano število dostopnih knjig za slepe in slabovidne, ki so financirane s subvencijami ministrstva za kulturo preko Javne agencije za knjige RS, o ustreznejšem sistemskem financiranju specialne knjižnice slepih in slabovidnih v luči inflacije, o sistemski ureditvi prostorov za delovanje knjižnice za naslednje 30-letno obdobje ter o drugih odprtih vprašanjih na področju dostopnih informacij, medijev in avdio-vizualnih medijskih vsebin, so pojasnili.