Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki ga zaznamujemo zadnjo sredo v aprilu, so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije opozorili, da uporabniki slušnega aparata težko spremljajo koristne informacije v medijih. Vzrok je glasbena podlaga, ki zanje pomeni prevelik hrup. Zato medije pozivajo, naj postanejo dostopni tudi uporabnikom slušnega aparata.
Uporabniki slušnih aparatov imajo v hrupnih okoljih pogosto težave z razumevanjem govora, saj je njihova sposobnost, da se osredotočijo na govor in obenem zanemarijo vse tisto, kar jih ne zanima, bistveno okrnjena. »Spretnost, ki je za osebe z normalnih sluhom običajna in poteka pravzaprav nezavedno, osebam z okvaro sluha povzroča zelo veliko težav,« so opozorili na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Uporabnikov slušnih aparatov, ki nad uporabo tega pripomočka obupajo prav zaradi hrupa v okolju, ker ga aparati kljub visoko razviti tehnologiji še vedno močno krepijo, pa ni malo.
Glasbena podlaga preprečuje, da bi slišali informacije
Uporabnikom slušnega aparata je močno oteženo tudi sprejemanje informacij v medijih, poslušanje pogovornih ter drugih oddaj. Velika večina medijev namreč opremlja informacije in pogovorne oddaje z glasbeno podlago, opozarjajo na ZDGNS: »Glasbena podlaga, ki se pojavlja v medijih, pomeni za uporabnike slušnih aparatov hrup, saj zaradi okvare sluha ne morejo izluščiti pomembnih informacij, ker jih prekriva glasba. Nerazumevanje informacij zaradi hrupa v ozadju pa pri uporabnikih slušnega aparata povzroča dodaten stres in posledično s stresom povezana obolenja.«
V Sloveniji 70.000 uporabnikov slušnih aparatov
V Sloveniji je približno 150 tisoč oseb z okvaro sluha, vendar so okvaro ugotovili le pri polovici. 70 tisoč ljudi ima služni aparat, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa vsako leto izdajo 13 tisoč novih slušnih aparatov. Namen mednarodnega dneva ozaveščanja o hrupu, ki je bil letos 27. aprila, je opozarjanje in ozaveščanje javnosti o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu. Okoljski hrup pomeni enega najresnejših okoljskih vzrokov za breme bolezni. Izpostavljenost visokim ravnem hrupa, nad 85 decibelov, lahko povzroči trajne poškodbe sluha. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da lahko hrup že pri nižjih stopnjah, torej nad 55 decibelov, povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, pri otrocih pa lahko povzroči težave pri učenju. Različni zvoki nas nenehno obkrožajo. Resda jih je največ prijetnih ali koristnih, nemalokrat pa zvok postane premočan ali nezaželen in postane hrup. Ta lahko povzroči okvare sluha ali pa moti in škoduje zdravju in počutju človeka.
»Ohranimo mirna območja v urbanem okolju«
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa so mednarodni dan ozaveščanja o hrupu letos zaznamovali s sloganom »Ohranimo mirna območja v urbanem okolju«. Vpliv zvoka na zdravje in počutje ljudi večinoma povezujemo z jakostjo zvoka v okolju in njegovo povprečno letno ravnjo za dan, večer in noč, pojasnjujejo na NIJZ. Tak pristop izhaja predvsem iz dejstva, da stalna izpostavljenost hrupu cestnega, letalskega in železniškega prometa ter industrijskih obratov v bivalnem okolju poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Z direktivo o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa evropske države izpostavljajo prav ta problem in pozivajo vse države, da zmanjšajo hrup v okolju. Obenem pozivajo tudi k ohranjanju mirnih območij v urbanem in naravnem okolju. Veliko prebivalcev je predvsem v velikih mestih stalno izpostavljenih hrupu in zato je izjemnega pomena, da imajo v bližini bivališč dostop do mirnega okolja.
Hrup je nezaželen zvok
Jakost oziroma glasnost hrupa merimo v decibelih (dB). Decibelna skala je logaritemska in zvišanje ravni zvoka za tri decibele pomeni že podvojitev jakosti zvoka. Običajen pogovor ima denimo jakost 65 dB, kričanje pa navadno okoli 80 dB. Čeprav je razlika zgolj 15 dB, je kričanje tridesetkrat glasnejše. Jakost pa ni edini dejavnik, ki določa, ali je hrup nevaren. Pomembno je tudi trajanje izpostavljenosti hrupu. Pri hrupu na delovnem mestu to po navadi temelji na osemurnem delavniku. Poglavje zase so mladi in poslušanje glasbe. Priljubljen način poslušanja glasbe je po slušalkah. Marshall Chasin, soustanovitelj kanadskih klinik za glasbenike, pravi, da raziskave, ki so jih naredili v Kanadi in ZDA, kažejo, da mladi s poslušanjem zelo glasne glasbe po slušalkah vse bolj izgubljajo sluh.
Mladostniki, ki poslušajo glasbo po slušalkah, tvegajo?
Na NIJZ so pred tremi leti med osnovnošolci in srednješolci naredili anketo z naslovom »Kako pogosto poslušaš glasbo in kakšna zvrst glasbe ti je najbolj všeč?«. Sodelovalo je 1635 mladostnikov, na podlagi zbranih rezultatov pa so ugotovili, da se mladostniki za poslušanje glasbe po slušalkah v največji meri odločajo zato, da ne motijo drugih. Glasba iz slušalk jih pomirja, sprošča ter jim omogoča, da se počutijo dobro, v glasbi uživajo in se zabavajo. Nekateri glasbo na ta način poslušajo, ko jim je dolgčas, drugi so prepričani, da je zvok boljši in da glasbo po slušalkah bolje čutijo. Le peščica mladostnikov o sebi pravi, da glasbo poslušajo na ta način zato, ker jo lahko poslušajo glasneje. Zanimivo je, da se tako mlajši kot starejši fantje odločajo za bolj pester izbor glasbe predvsem v primerjavi z osnovnošolkami, pri katerih izrazito prevladuje izbira pop glasbe. »Na podlagi zbranih rezultatov smo ugotovili, da dobra petina mladostnikov s svojimi navadami poslušanja tvega, da bo pri njih v večletnem časovnem obdobju prišlo do poškodbe sluha. Podoben delež so ugotovile različne študije v tujini,« pojasni dr. Sonja Jeram z NIJZ. x
V.P.