Kolesar Primož Jeralič bo septembra prvič nastopil na paraolimpijskih igrah. V Rio de Janeiru bo poleg slovenskih barv ponosno poudaril tudi dolenjske korenine. Ima pa tudi nekaj težav, saj je po prometni nesreči pred enim mesecem ostal brez športnega pripomočka, zdaj zbirajo sredstva za novega.
Primož Jeralič je zdaj že zanesljiv potnik na paraolimpijske igre v Riu. A tudi, ko je bil še kandidat, pri športu invalidov so v nekaterih panogah namreč zelo stroga merila za uvrstitev na igre, kvote za posamezne države pa majhne, je ves čas zavzeto treniral. "Zdaj, ko si potnik na igre, veš, za kaj delaš. Veš, za kaj priteče vsaka kaplja znoja. Zdaj veš, da gre zares in da ni poti nazaj," pravi o težkem situ kvalifikacij za igre za zdaj edini slovenski kolesar s potrjenim nastopom. "Ne vem, kako bo videti paraolimpijska tekma. A bo zelo podobna kot SP oziroma zadnji svetovni pokal. Tam se je že pokazalo, kdo so glavni in kdo bo vlekel. Pestro bo, tekma pa zelo zanimiva. Konkurenca bo v 90 do 95 odstotkih ista kot v svetovnih pokalih. To so profesionalci, fantje od tega živijo. Zanardi bo branil naslov, ima pa tri ali štiri tekmece, ki ga bodo napadali. Če poznaš Zanardija in njegov način vožnje ... on je bil dirkač že prej, je brezkompromisen. Z njim ni heca," najbolj znanega tekmeca, nekdanjega dirkača formule 1 Alexa Zanardija, izpostavlja Jeralič.
Ko začnejo roke boleti in peči, moraš vztrajati
"Če imaš prevelika pričakovanja, si lahko razočaran. Vztrajati moraš pri tistem, kar si si zadal. Ne bom rekel, da je Rio vrhunec kariere. Zastavljam si že nove cilje, naslednji cilj pa je Rio in tam želim ponosno zastopati Slovenijo in svoje domače okolje," je na predstavitvi v Novem mestu dejal Jeralič. In kako je videti in doživeti ročno kolesarstvo? "Če me kdo vpraša, kako je to videti, ga povabim, naj sede na kolo in poskusi. Ko začnejo roke boleti in peči, pa moraš vztrajati ... pri nas ni tega, da bi v najtežjih trenutkih vstal na pedalih in pritiskal s polno težo. Ko postane hudo, moraš še bolj pritisniti z rokami," o naporih pravi Jeralič. Njegove priprave na velik športni mejnik je zmotil neprijeten dogodek, ko je aprila doživel prometno nesrečo, ne po svoji krivdi, saj ga je na tekmovalnem kolesu zbila neprevidna voznica. Sam jo je razmeroma dobro odnesel, razen modric in udarcev ni bil huje poškodovan, povsem drugače pa je z njegovim kolesom. Uničen tekmovalni pripomoček pomeni še dodatne težave, saj ročna kolesa izdelujejo po meri in po naročilu, z dobavo pa se mudi, ker so igre že septembra. "Prišlo je do uničenja kolesa. Moral sem takoj v akcijo in naročiti novega. Dobavni roki so šest mesecev, takrat pa je bilo samo še pet mesecev do odhoda. Ta kolesa so zelo draga, nekaj bo šlo iz njene police, nekaj pa bo treba še pokriti. Poleg tega pa sem še odplačeval kredit za prejšnje kolo. Tako da je jasno, zakaj zbiralna akcija za novo kolo," je o tej manj prijetni plati dejal dolenjski kolesar.
Zbirajo denar za novo kolo
"On je bil najprej v košarki, potem pa je videl svoj potencial v parakolesarstvu. Ponosni smo nanj, ponosni smo, da imamo paraolimpijca po 30 letih. Po svojih močeh mu bomo omogočili priprave do odhoda. A športne kariere po Riu še ne bo konec, vidim, da je temu popolnoma predan," je o svojem članu dejal predsednik Društva paraplegikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja Jože Okoren, ki je leta 1972 tudi sam nastopil na paraolimpijskih igrah in osvojil medaljo v atletiki. Okoren je tudi ponosen, ker bo Dolenjska spet imela paraolimpijca, svojega četrtega v zgodovini. "Je že kar nekaj nakazil. Skupaj smo šli v akcijo nabiranja dodatnih sredstev, nekaj bo dobil iz zavarovanja. On se s tem ne sme preveč obremenjevati, naj trenira na starem vozičku, upam, da bo čim prej dobil novega," pa je o projektu pomoči pri zbiranju sredstev za novo kolo dejal Okoren.
V.P./STA