Komisija DZ za peticije se je sestala v četrtek, 15. junija.
Za omenjeni sklep je glasovalo 11 poslancev, nasprotoval pa mu ni noben. Komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti pa ni sprejela sklepa, po katerem bi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v skladu z zakonom dodatno krilo strošek regresa za letni dopust v višini minimalne plače osebnega asistenta. Sredstva za kritje tega stroška bi tako izplačali najkasneje do 29. junija.
Prav tako niso podprli sklepa, po katerem bi ministrstvo za delo nadaljevalo aktivnosti za prenovo sistema osebne asistence, ki bi bil za izvajalce osebne asistence finančno vzdržen, osebnim asistentom pa bi zagotavljal dostojno plačilo. Tako bi bila cena ure najmanj toliko kot ura socialnovarstvene storitve pomoči na domu, ki trenutno znaša 18 evrov. Cena ure osebne asistence je medtem tri evre nižja.
Medtem ko na komisiji DZ za peticije ni bilo dovolj glasov podpore za omenjena dva sklepa, ju je komisija državnega sveta za socialno varstvo sprejela. Obe komisiji sta namreč danes zasedali na skupni seji, namenjeni obravnavi vprašanja o financiranju osebne asistence. Predsednica komisije DZ Eva Irgl iz SDS je povedala, da je skupno sejo sklicala z namenom, da bi se razmere na področju financiranja osebne asistence izboljšale.
Opozorilo varuha človekovih pravic
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je predstavil nekatere ugotovitve institucije Varuha v zvezi z vprašanjem ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence. »Z Zakonom o osebni asistenci, ki je zaživel leta 2019, smo v Sloveniji naredili pomemben korak k aktivnejšemu vključevanju invalidov v družbo. Žal pa ni trajalo dolgo, da smo pri Varuhu začeli dobivati številne pobude, ki so se nanašale predvsem na nepriznavanje nekaterih stroškov, pa na dolgotrajne postopke odločanja na drugi stopnji in na zmanjševanje obsega že priznane pravice do osebne asistence brez možnosti uporabe pravnega sredstva,« je v uvodu povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Dodal je, da je že večkrat opozarjal na težavo nejasnosti kriterijev in izpolnjevanja kriterijev za osebno asistenco, kot je to, oziroma ni, razvidno iz odločb in priloženih izvedenskih mnenj. »Neobrazložena odločitev pomeni poseg v človekovo pravico. Posameznik se ne more učinkovito boriti po pravni poti, saj sploh ne ve, kje se njegova stališča razlikujejo od stališč izvedencev. Pristojno ministrstvo je glede težav z obrazložitvami v postopku odločanja o pravici do osebne asistence sicer sprejelo naše pozive, a rešitev še ni na vidiku,« je pojasnil varuh človekovih pravic.
Po mnenju Varuha je enako sporna tudi ponovna ocena upravičenosti do osebne asistence. »Pristojno ministrstvo je sicer zaustavilo postopke ponovne ocene po uradni dolžnosti, vendar je tik pred zaustavitvijo nastal seznam imen vseh tistih, ki so v postopek ponovne ocene poslani v prvem krogu. Z vprašanjem, kako je seznam nastal in predvsem zakaj, smo se pri Varuhu precej ukvarjali, a žal do odgovorov nismo prišli. Če je do takšnega seznama res prišlo zaradi večjih stroškov financiranja osebne asistence, kot so bili predvideni, potem nas je lahko strah, v kakšni družbi živimo. Odločitev za varčevanje na plečih najbolj ranljivih oseb je diskriminatorna, neetična in nedostojanstvena,« je bil kritičen Svetina.
Država je s sistemom osebne asistence postavila standard, ki ga ne more več rušiti in nižati. S stališča varstva človekovih pravic je popolnoma vseeno, ali se storitvi reče tako ali drugače, pomembno pa je, da so vsem posameznikom s primerljivimi težavami nudene primerljive oblike pomoči. »V tem pogledu se pri Varuhu ne bomo držali nazaj pri sprožanju potrebnih postopkov. Zagotovo je slabo tudi, da se področje drobi na več ali veliko predpisov. Pri Varuhu zato pričakujemo, da bo ob končani zakonski prenovi vzpostavljen sistem, ki bo vsem posameznikom s primerljivimi potrebami zagotavljal primerljive oblike pomoči in bo v celoti sestavljen iz zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o osebni asistenci. Ta dva zakona skupaj morata zagotavljati, da posameznikom ne bodo kršene pravice,« je še povedal varuh Svetina.
Stališča izvajalcev osebne asistence
Na seji so sodelovali tudi izvajalci osebne asistence in osebni asistenti. Mojca Vaupotič iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je denimo posvarila, da pomanjkljivo financiranje dolgotrajne oskrbe lahko pomeni manjše pravice za invalide. Glede na to NSIOS poziva pristojne, da področje uredijo celostno in pri tem vključijo tudi višino urne postavke osebne asistence.
V Sindikatu osebne asistence pa so poudarili, da krčenje pravic uporabnikov ni sprejemljivo. Sindikat se po besedah Nenada H. Vitorovića sicer zavzema za to, da bi zaposleni v osebni asistenci sodili v javni sektor, ne pa v zasebni kot zdaj. Nujna je tudi kolektivna pogodba za osebne asistente, je izpostavil.
Poslanska razprava
V poslanski razpravi je Andrej Hojvik iz SDS menil, da poklic osebnega asistenta ne sme biti prekariziran. Urejen mora biti v skladu z vsemi standardi, ki veljajo, je pozval.
Po oceni državne svetnice in nekdanje poslanke SDS Elene Zavadlav Ušaj je sistem odpovedal pri tistih, ki so najbolj ranljivi. Izvajalci osebne asistence pa morajo celo jemati posojila, da lahko osebnim asistentom zagotavljajo vse pravice, je opomnila.
Poslanka Svobode Tereza Novak je medtem prepričana, da je treba vprašanje glede višine urne postavke rešiti na področju vseh socialnovarstvenih programov, ne pa le pri osebni asistenci. Pomembno se ji zdi, da se položaj ne poslabša nobenemu. Njena kolegica iz poslanske skupine Lena Grgurevič pa je opozorila, da država ni vreča brez dna. Glede na to je treba po njenih navedbah sprejemati dobro pretehtane rešitve.