V Računalniškem muzeju je konzorcij nevladnih organizacij predstavil rezultate projekta Na-prostem.si: Prosto programje za digitalno vključenost nevladnih organizacij in uporabnikov. Izvajalci so predstavili izkušnje s terena in trajnostne načrte projekta, ki se jih bodo lotili v prihodnosti. Nosilka projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo, je Beletrina, ob njej pa ga izvajajo še društvo Rampa Lab, Društvo Ljudmila, Inštitut za elektronsko participacijo z izdatno podporo Društva Duh časa, Studia 12, društva LUGOS in Zavoda Rhea.
S svojimi dejavnostmi projekt ozavešča o vsesplošni dostopnosti različnih digitalnih storitev, uporabnikom omogoča prost dostop do preverjenih odprtokodnih programov in storitev ter ponuja podporo za učenje njihove uporabe z različnimi usposabljanji. Odprtokodni programi in storitve so namreč finančno dostopnejši, ponujajo udobno delovno okolje, pa tudi suverenost, trajnost, varnost in lasten nadzor.
Odprtokodni programi so programske aplikacije ali operacijski sistemi, njihova koda pa je javnosti na voljo brezplačno. To pomeni, da lahko vsakdo pregleduje, spreminja in distribuira njihovo kodo. Odprtokodna programska oprema spodbuja sodelovanje, inovacije in dostopnost, saj skupnosti omogoča, da v sodelovanju razvija boljše in bolj prilagojene programe.
V minulih dveh letih so izvedli 102 usposabljanji za uporabo izbranih ter preverjenih odprtokodnih programov in storitev za nevladne organizacije z vse Slovenije. Delovali so v Mariboru, Ljubljani, Postojni ter v nekaterih manjših slovenskih krajih in vaseh.
Nevladnim organizacijam je na voljo več kot 20 usposabljanj, ki so jih organizatorji razdelili v pakete (uvod v odprtokodne programe, odprtokodni programi za postavljanje spletne strani in analizo, pisarniški paket, paket oblikovalski programi itd.) Udeleženci usposabljanj so se spoznali s programi in storitvami, kot so Wordpress, Jitsi, LibreOffice, Gimp, Inkscape, Open Shot in številnimi drugimi.
Skupine udeležencev usposabljanj so bile zelo heterogene; od mladih, delovno aktivnih ljudi do upokojencev. "Njihove zahteve so bile zelo različne, nekateri so bili že profesionalci in so tehnologijo dobro poznali, spet drugi so se komaj spoznali z računalniško tehnologijo. Zato smo na vsakem usposabljanju pristopali drugače in se uspešno prilagajali," je pojasnil koordinator usposabljanj Kristijan Tkalec. Odzivi na usposabljanja so bili zelo pozitivni. "Znanje o odprtokodnih programih bodo udeleženci zagotovo uporabljali tudi v prihodnje, saj so se organizacije na usposabljanja prijavljale za specifične programe, ki jih njihovi sodelavci potrebujejo pri vsakdanjem delu," je poudaril Tkalec.
"Usposabljanja bodo po koncu projekta potekala še naprej, in sicer v okviru zadruge, ki jo bomo vzpostavili v kratkem. Veseli me, da nam je znova uspelo oživiti odprtokodno skupnosti, ki je bila od devetdesetih let v zatišju," je povedala koordinatorica projekta pri Beletrini Maša Malovrh. V projekt so se pri Beletrini podali z željo po povečanju digitalne dostopnosti za ranljive skupine, predvsem za osebe z oviranostmi in invalide. "Ugotovili smo, da je veliko odprtokodnih programov dostopnih, npr. orodje Jitsi Meets je izredno prijazno za slepe in slabovidne, saj lahko z njim povežejo svojo podporno tehnologijo," je o dostopnosti v projektu spregovorila Malovrhova.
V okviru projekta sta Društvo Ljudmila in Zavod Rhea vzpostavila tudi spletni servis Na-prostem.si. Skrbnik servisa Luka Frelih iz Društva Ljudmila je pojasnil, da servis nagovarja ljudi in širi znanje ter sporočilo glede odprtokodnih programov: "Na spletni strani smo izpostavili tudi vsa potrebna orodja, ki so ljudem v pomoč. Servis nudi kontinuirano izobraževanje in samopomoč, je celostno orodje za NVO-je in v prihodnosti tudi za zadrugo. Sicer pa smo na začetku poti, dejstvo je, da je skupnost razvijalcev in podpornikov zelo fragmentirana. Počakati je treba, da se odprtokodna skupnost znova konsolidira." V društvu si želijo, da se tudi slovenski uporabniki aktivirajo in v stik z razvijalci programov stopijo s svojimi specifikami, kar bi izboljšalo kakovost in uporabnost programov za slovensko javnost.
Projekt odpira tudi vprašanja vrednot v povezavi z digitalno tehnologijo. Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo ter koordinator Mreže NVO-VID je opozoril, da je v družbi trenutno zelo močan pritisk tehnoloških korporacij, ki proizvajajo plačljivo programsko opremo, za tem pa se skrivajo močni razvojni centri, ki so zaprti: "Tukaj se pojavlja problem podatkovnega kapitalizma, vprašanje tehnološke suverenosti nevladnega sektorja, torej, ali smo mi v odnosu do teh proizvajalcev tehnologij suvereni kot nevladni sektor in ali lahko skozi to suverenost izvajamo naše poslanstvo, ki pa je krepitev demokracije, skrb za ranljive skupine in tako dalje." Pomembno je namreč, da nevladne organizacije ostanejo kritičen akter v odnosu do države in kapitala, pri tem pa ima pomembno vlogo lastna infrastruktura, ki jo lahko zagotovi odprta koda.
Projekt Na-prostem.si je plod dolgoletnega sodelovanja nevladnih organizacij, ki so vključene v Mrežo NVO-VID. Evropska komisija je v svojem Poročilu o napredku izvajanja zavez Berlinske deklaracije projekt izpostavila kot pozitivni premik na področju promocije temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi Slovenije. Kot primer dobre prakse odprtih in prostih informacijsko-komunikacijskih tehnologij storitev je bil ta prepoznan tudi s strani EU platforme Joinup.