Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat bodo v Posebni ponudbi govorili o težavah ljudi, ki so najeli kredite v švicarskih frankih.
Utapljanje v dolgovih, deložacije, izguba zdravja, razpadle družine, celo samomori. To so žalostne usode ljudi, ki so pred leti najeli zanje škodljiva posojila v švicarskih frankih po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Predstavniki združenj posojilojemalcev iz različnih držav so se tako sredi maja dobili na konferenci v Barceloni, kjer so ugotovili, da gre za evropski problem, ki pa ga vsaka država rešuje po svoje. Čeprav bi bankam prva morala stopiti na prste država, so oškodovani posojilojemalci v večini primerov primorani iskati pravico na sodišču. Slovenska sodišča so doslej odločala o 10 zadevah in vedno pritrdila bankam. Trenutno čakamo na prvo sodbo Vrhovnega sodišča, kreditojemalci pa so odločeni: če ne bo šlo drugače, bomo pravico iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice. »Šla bom v odškodninsko tožbo, ker si ne dovolim, da bi me okrog prinesel kdor koli, sploh pa banka ne,« začenja svojo pripoved Vanja Pondrk, nekdanja bančna uslužbenka in ena od več kot 16 tisoč ljudi, ki so na predlog banke najeli stanovanjski kredit v švicarskih frankih; povečini zato, ker za posojilo v evrih niso bili kreditno sposobni. »Rekli so mi, da je to zelo dober kredit, da ima celo nižjo obrestno mero in da je s tem povezan tudi nižji obrok ter da se nimam česa bati, saj je švicar zelo močna valuta,« še doda Pondrkova, ki je 72 tisoč evrov stanovanjskega kredita, vezanega na švicarski frank, leta 2005 najela pri Novi kreditni banki Maribor, kjer so ji po podpisu pogodbe na račun nakazali znesek kredita v evrski protivrednosti. »Niti v sanjah ni prišlo na um, da bi se lahko glavnica v frankih dvigala. Zame je to bistven podatek, ki pa mi ni bil nikoli povedan.«
Po desetih letih rednega odplačevanja je sledil šok
15. januarja 2015 je Švicarska centralna banka odpravila zgornjo mejo vrednosti franka pri 1,20 franka za en evro. Čeprav je Vanja Pondrk do takrat odplačala že 47 tisoč evrov: 30 tisoč glavnice in 17 tisoč obresti, je mesečni obrok čez noč s 400 narasel na 620 evrov, njen dolg do banke se je povečal na 65 tisoč evrov. Ker kredita ni več zmogla odplačevati, se je odločila za najem novega posojila v evrih, pojasni sogovornica: »Morala sem se odločiti za to, ker nisem mogla več plačevati tako visokih obrokov, pa tudi moje zdravje je bilo načeto. Stres je bil prevelik. Kar na jok mi gre, ko to pripovedujem.« Ugledna pravnika Boštjan M. Zupančič in Ciril Ribičič sta v obsežnem pravnem mnenju opozorila na moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv položaj kreditojemalcev v frankih, ki so morali prevzeti nesorazmerno oziroma celotno tveganje. Zaradi tega sta izpostavila celo kazensko vprašanje odgovornosti vodilnih oseb v bankah za goljufijo. »Ko sem to od daleč spremljal, sem rekel, v redu, imamo pač kapitalizem. Nekdo, ki si je izbral tak kredit, je vedel za tveganje. Ampak ko se to od blizu pogleda, vidimo, da temu ni bilo tako,« pojasni dr. Ciril Ribičič. Čeprav v Sloveniji doslej še nobena sodba zaradi posojil v švicarskih frankih ni pritrdila posojilojemalcem, Ribičič pravi, da bi lahko prišlo do presenečenja tako na ustavnem, kot pozneje tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice: »Tam pa na zatožni klopi kar naenkrat niso več banke, ampak država Slovenija. Zato mora država oceniti, kdo je odgovoren za posledice, do katerih je prišlo, in ki lahko privedejo do pilotne sodbe pred evropskim sodiščem s hudimi moralnimi in zlasti finančnimi posledicami za državo.« Poseg z zakonom bi bil za državo najenostavnejši in najcenejši način rešitve problema, še meni Ribičič.
Gre za evropski problem
Krediti v švicarskih frankih niso le slovenski, ampak evropski problem. In medtem ko so v nekaterih državah kmalu po sprostitvi tečaja švicarskega franka problem rešili v prid posojilojemalcem, se v večini evropskih držav že leta neuspešno borijo proti nepoštenim kreditnim pogodbam. Predstavniki združenj posojilojemalcev iz različnih držav so se tako sredi maja dobili na konferenci v Barceloni, kjer so ugotovili, da gre za evropski problem, ki pa ga vsaka država rešuje po svoje. Čeprav bi bankam prva morala stopiti na prste država, so oškodovani posojilojemalci v večini primerov primorani iskati pravico na sodišču. »Banke so nas goljufale na enak način, v Evropski uniji pa očitno veljajo dvojna merila,« je poudarila predsednica španskega Združenja Asufin, ki je tudi organiziralo srečanje in dodala: » V Španiji moramo denimo na sodišča, da dobimo denar nazaj, regulatorji niso naredili ničesar. Na Otoku pa je drugače. Britanski državljani imajo finančnega regulatorja, ki je rekel: banka Santander, to kar si naredila ni v redu, prodala si kompleksen finančni produkt neprofesionalnim vlagateljem, zato moraš plačati kazen in ljudem vrniti denar. V Španiji pa se tej banki ni zgodilo nič. Tako kot so naredili v Veliki Britaniji, bi morali narediti v vseh evropskih državah. Bankam kazen, posojilojemalcem pa denar nazaj!« Tudi v Franciji se v zvezi s krediti v švicarskih frankih dogajajo veliki preobrati, posebej po aferi Helvet Immo, v katero je bila vpletena banka BNP Paribas, ki je prodala več kot 4600 teh kreditov. Na višjem sodišču je konec marca prišlo do pomembne sodbe, v kateri je navedeno, da bi morala banka zavarovati in seznaniti posojilojemalce pred tveganjem, ki so ga prevzeli nase s podpisom kreditnih pogodb v tuji valuti. Sodišče je poleg tega odločilo, da je šlo za nepošten ponudbo, saj je celotno tveganje prevzel kreditojemalec, in presodilo, da se mora kredit pretvoriti po tečaju na dan sklepanja pogodbe. Prve dni aprila je državni tožilec podal ovadbo zoper odgovorne v banki BNP Paribas.
V Sarajevu posojilojemalci zasedli poslovalnico banke Addiko
V Bosni in Hercegovini je kredite v švicarskih frankih najelo več kot devet tisoč ljudi, vsi v takratni Hypo banki. Doslej je bilo vloženih 3.600 tožb, tretjina jih je bila na prvi stopnji rešenih v prid kreditojemalcev, vendar so zadeve po pritožbi banke obtičale na Višjem sodišču. Trenutno je sicer v parlamentarni proceduri Zakon o konverziji švicarskih kreditov v domačo valuto po tečaju na dan najema kredita. Da bi stvari pospešili, so člani Združenja Švicar pred nekaj dnevi zasedli poslovalnico Addico banke v središču Sarajeva. »To je opomin, tako banki, kot tudi državnim institucijam. Zaradi teh kreditov je bilo že 24 samomorov, tisoč ljudi je na robu preživetja, vsak dan prihaja do izvršb na nepremičnine, ljudje pa so zaradi tega ostali na cesti,« je povedal Kemal Duraković iz Združenja Švicar.
Več v oddaji Posebna ponudba
Bo Slovenija vendarle prepoznala, da je šlo za toksični proizvod, kot trdita ugledna pravnika? Je šlo za neupravičeno bogatenje bank? Bodo bančniki odgovarjali za goljufijo? Kolikšna je za banke cena človeškega življenja? Kako to problematiko rešujejo drugje po Evropi? Če bo prišla zadeva pred Evropsko sodišče za človekove pravice in bo sodišče odločilo v prid kreditojemalcev, bo breme nepoštenega ravnanja bank nosila država, banke pa se bodo izmazale. Bomo davkoplačevalci morali plačati za napake bank? To je le nekaj vprašanj, na katera bodo odgovore iskali v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 13. junija ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.