V Sloveniji živi približno 1.000 gluhih, ki uporablja slovenski znakovni jezik, okoli 77.000 oseb s slušnim aparatom ter okoli 500 oseb s polževim vsadkom. Med gluhimi je 64 % starejših od 50 let.
Starejši so v vseh družbah ranljiva skupina. Če starosti dodamo še težko invalidnost, kot je izguba sluha, je ranljivost toliko večja. Postopna izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Izguba sluha povzroča socialno izolacijo, nezmožnost polnočutnega vključevanja v družbo, otežkočeno dostopnost do informacij in komunikacij. Zaradi izgube sluha so starejši hote ali nehote izpostavljeni neustrezni obravnavi okolice, svojcev in so velikokrat tudi izpostavljeni nasilju. Izguba sluha vodi v duševne stiske, ki lahko pripeljejo do motenj duševnega zdravja, kot so depresija, tesnobnost, nasilje, različne oblike odvisnosti in včasih tudi do samomora. Starejši, ki so od rojstva gluhi, ali pa postopoma izgubljajo sluh, so velikokrat osamljeni in izločeni iz vsakodnevnega življenja. Tudi v domovih za starejše je gluhota ali naglušnost lahko ovira pri vključevanju v okolje.
»Izguba sluha ločuje človeka od človeških pristnih odnosov, brez teh pa življenje izgubi kvaliteto bivanja,« je predsednik ZDGNS še zapisal v izjavi za javnost.