Na fotografiji je upokojenka, ki oprta na hojico hodi po hodniku. Foto: BoBo
Na fotografiji je upokojenka, ki oprta na hojico hodi po hodniku. Foto: BoBo

Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Danes bodo v uredništvu Kode spet vzeli pod drobnogled domove za starejše, kjer so razmere vse bolj kritične.

Prostih postelj, na katere čaka skoraj osem tisoč ljudi, v slovenskih domovih praktično ni, opozarjajo varuhinja človekovih pravic in centri za socialno delo. Na dolge čakalne vrste opozarja tudi skupnost socialnih zavodov, kjer predsednika vlade znova pozivajo, naj zagotovi sredstva za rast stroškov dela v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih. Zaradi prenizke cene zdravstvenih storitev morajo namreč uporabniki pogosto sami plačevati za storitve, ki jim sicer pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Problematike, ki zadeva slovenske Domove za starejše, so se v Kodi lotili že sredi decembra lani. Svojci oskrbovancev in tudi nekateri zaposleni so opozorili na neprimerne razmere v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. Ko je dom obiskala ekipa Kode, je bil ta kot iz škatlice, vodstvo pa je vse očitke zanikalo. Kmalu po oddaji pa je uredništvo prejelo anonimno obvestilo o policijski preiskavi v domu. Ena od oskrbovank je namreč zaradi zapletov pri oskrbi preležanine ostala brez noge. In ekipa Kode se je spet vrnila v Trbovlje.

Žalostne zgodbe

Prva zgodba - Dom upokojencev Franc Salamon v Trbovljah: 90-letna oskrbovanka je lani dobila hudo preležanino. Kar tri mesece je imela povito nogo, zaposleni pa so svojcem ves čas zatrjevali, da se rana počasi celi. V Domu trdijo, da so za rano stanovalke skrbeli strokovno, skrbno, po navodilih zdravnika. A rana se je širila, sledilo je hudo vnetje. Oskrbovanko so ob vztrajanju svojcev le poslali na pregled v bolnišnico, tam pa so odkrili, da je meso na peti zagnojeno do kosti. Rano so očistili, prevezali, bolnici dali zdravilo in jo poslali nazaj v dom. Ni se vrnila za dolgo. V nekaj dneh se je gangrena še bolj razširila, v rani so našli več ličink. Svojci so bili postavljeni pred odločitev: odrezati nogo ali tvegati smrt. 90-letnica je ostala brez noge, trboveljski dom upokojencev pa se je zaradi suma kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja znašel pod drobnogledom policije.

Druga zgodba - Špesov dom Vojnik. Gledalka je uredništvu Kode sporočila: nenapovedano sem obiskala očeta in ga našla privezanega na stol. Pojasnilo zaposlenih je bilo: privezali smo ga, ker je bil nemiren. V začetku leta 2014 je zbolel za pljučnico. Ko se je tretjič vrnil iz bolnišnice, je gledalka očeta našla skoraj golega na postelji, na sebi je imel le plenico, okno pa je bilo odprto. Slekel se je sam, je pojasnila glavna sestra. Gledalka pa je prepričana, da se sam ni bil sposoben sleči. Kmalu je spet pristal v bolnišnici, od koder se ni več vrnil.

Tretja zgodba - Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca v Sevnici. Teta sogovornice je v domu že več let, saj zaradi bolezni potrebuje 24-urno oskrbo. V sobi je s še štirimi oskrbovankami, skupaj jih je torej pet. »Kadarkoli pridemo k njej na obisk, ni oblečena primerno letnemu času. Ves čas je mokra, mokre ima tudi spodnjice, ker se polula. Večkrat se je že zgodilo, ko je prišla domov, da je imela modrice po telesu. Povedala je, da jo sestre ščipajo med kopanjem, ker se ne želi kopati. Pa da jo tepejo, zmerjajo s prasico.« Svojci so se pritožili in dobili odgovor, da se to pri njih ne dogaja, teta pa da je neprištevna. »Občutek imam, da se jih boji. Ko jo peljemo ven, je čisto druga oseba. Tam je pa zadržana, kot da se boji. Že marsikdo je rekel, da se tam obnašajo, kot da so v Auschwitzu.«
Četrta zgodba - Dom pod gorco v Mariboru. Mama je večkrat opozarjala, da v dneh, ko zaradi slabega počutja ne more do jedilnice, obrokov v sobo ne dobi, posledično tudi ne terapije, ki jo servirajo skupaj z obrokom, je sporočilo uredništvu Kode začela gledalka in nadaljevala: mama je tudi večkrat potožila, da ni umita, da ji ne menjajo plenic in posteljnine. Odgovor zaposlenih pa - oskrbovanci so zmedeni. Mama je imela tudi težave z dihanjem, po zagotovilih zaposlenih naj bi jo pregledala zdravnica. Zdravnica o tem ni vedela nič, saj je osebje ni obvestilo. Kot ni vedela nič o oskrbovankinem padcu na glavo. Vsaj ne, dokler gledalka mame sama ni odpeljala v domsko ambulanto, od tam pa jo je zdravnica poslala naravnost v bolnišnico. Podobne pritožbe se kar vrstijo: predpisanih terapij niso izvajali, protibolečinskih obližev ji niso nanašali po predpisanem urniku, zaposleni ji niso pomagali pri hranjenju ali jemanju predpisanih tablet, zato je bila mama pogosto lačna, tablete pa so po neuspešnih poskusih zaužitja končale pod posteljo ali v copatu. Njena osebna oblačila so izginila neznano kam, zaposleni v domu naj bi ji grozili, da se ne sme pritoževati svojcem, sicer bodo svojcem prepovedali obiske, njo pa nagnali iz doma. Kljub temu, da sta bila o nepravilnostih obveščena strokovno vodstvo in inšpekcija, ki je ugotovila nepravilnosti, so se te nadaljevale. Da bi to dokazala, je gledalka v sobo namestila skrito kamero in posledično sama pristala na sodišču zaradi nedovoljenega snemanja.

Stanje zaskrbljujoče, čakalne dobe pa vse daljše

Težave na področju oskrbe starejših predstavljajo tudi vse daljše čakalne dobe za sprejem v dom starejših; zadnji javni je bil v Sloveniji zgrajen pred 18 leti. »Ne moremo si zatiskati oči pred tem, da prihaja baby boom generacija, ki bo zahtevala tudi več kapacitet,« opozarja Zoran Hoblaj s Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. V domovih za starejše po Sloveniji je 18.600 postelj, prostih tako rekoč ni. »Ko sem nastopila funkcijo, so bila v domovih celo prosta mesta, nekateri so zaradi krize jemali starše ven, da so jih imeli doma, zdaj pa ni več blokade na premoženju, smo starajoča družba, mest v domovih pa ni,« pojasni varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Število čakajočih se je v zadnjih nekaj letih za nekajkrat povečalo, trenutno na sprejem v dom čaka skoraj osem tisoč ljudi, čeprav je realna številka nekoliko nižja. »Mi imamo deset koordinacij, v vsaki smo zabeležili štiri do pet primerov, ki bi moral biti takoj sprejeti,« pove Darja Kuzmič Korva iz Skupnosti centrov za socialno delo. Hoblaj doda, da je težav več: »Tudi vpisovanje čakajočih na zalogo, ali pa primer, ko bolnišnica kar nekaj domovom pošlje dokumentacijo za sprejem za isto osebo. Tak sistem ni dober, saj povečuje listo čakajočih.« Dejstvo, da je prostora premalo, kljub temu ostaja.

Prihajajo novi tehnični normativi

Še večja bo težava takrat, ko bodo v veljavi novi tehnični normativi glede največjega števila oseb v posamezni sobi, poleg tega prostor vse pogosteje potrebujejo tudi mlajši od 65 let, kolikor je starostna omejitev za sprejem v dom. »Bolezen, kapi, demenca, različne stvari, prehajajo v mlajšo populacijo. In za te ljudi, denimo mlajšega moškega od 65 let, ki je dementen, ne moreš dobiti, niti teoretično, oskrbe v domu,« meni Kuzmičeva. Varuhinja človekovih pravic ob tem opozarja na številne druge težave v domovih za starejše: odnos zaposlenih do varovancev, preveliko število oseb v sobi, neustrezna nega in tako naprej: »Predvsem opažamo, da je premalo kadra. To je velika težava, ker ne morejo zaposliti toliko ustreznega kadra, kot bi ga rabili. Prihajajo namreč vse starejši ljudje, tudi zelo bolni.« Od zdravstvene zavarovalnice ne dobimo niti sredstev za plačilo storitev, kot je strošek dela zaposlenih v zdravstveni negi, « še pove Hoblaj. Država tudi v proračunu ne namenja denarja za prepotrebno gradnjo novih domov, vendar bo denar, tako Hoblaj, treba najti.

Več v oddaji Koda

Z oddajo bi radi predvsem opozorili na razmere, v katerih živijo oskrbovanci nekaterih domov, pravijo v uredništvu Kode in nadaljujejo: ne smemo pozabiti dejstva, da gre za, poleg otrok, najbolj ranljivo populacijo, zato je vse skupaj toliko bolj nesprejemljivo. Vsakokrat, ko se v medijih pojavi podobna zgodba, se dvigne precej prahu, ki se sicer hitro poleže, spremeni pa se nič. Kako je torej mogoče, da se vedno znova zgražamo nad podobnimi zgodbami, odgovori odgovornih so vedno enaki, sprememb pa ni? Več v današnji oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 27. februarja ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.

Vesna Pfeiffer