Na fotografiji je Miha Lobnik. Ima rjave lase in krajšo brado. Foto: BoBo/Borut Živulović
Na fotografiji je Miha Lobnik. Ima rjave lase in krajšo brado. Foto: BoBo/Borut Živulović

Tehnika lahkega branja omogoča lažje razumevanja besedila predvsem tistim, ki jih težje berejo ali težje razumejo. Na spletni strani Zagovornika načela enakosti so nekaj informacij objavili tudi v lahkem branju. V lahkem branju so pripravili ključne informacije o Zagovorniku, o tem, kaj je diskriminacija, kaj ljudje lahko storijo, če mislijo, da so bili diskriminirani ter obrazec in navodila za prijavo.

Do vseh besedil lahko dostopate na povezavi: http://www.zagovornik.si/lahko-branje/.

Zagovorniku načela enakosti Mihi Lobniku smo zastavili nekaj vprašanj.

Na spletni strani Zagovornika načela enakosti lahko informacije o Zagovorniku, o diskriminaciji in o prijavi diskriminacije preberemo tudi v tehniki lahkega branja. Kako pomembna je dostopnost informacij za vse?

Obveščenost je ključna pri sprejemanju odločitev, pomembna pa je tudi pri uveljavljanju in varstvu naših temeljnih pravic. Mednje sodi tudi pravica do enake obravnave. Vsi moramo biti obravnavani enako, ne glede na to, ali smo ženske ali moški, mladi ali starejši, Slovenci ali pripadniki drugih narodnosti, svetle ali temne polti, ali imamo invalidnost ali ne, ali se zaljubljamo v moške ali ženske, ali smo starši, ali smo bolni in ne glede na druge podobne osebne okoliščine.
Ko je nekdo neenako obravnavan samo zaradi svojih osebnih okoliščin spola, starosti, narodnosti, rase ali etnične pripadnosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, verskega prepričanja, nosečnosti ali starševstva in podobno, lahko govorimo o diskriminaciji. Diskriminacijo pa ustava in naši zakoni prepovedujejo.
Pri Zagovorniku načela enakosti žrtvam diskriminacije svetujemo, presojamo o primerih kršitev, ocenjujemo tudi diskriminatornost zakonodaje in spremljamo stanje diskriminacije v Sloveniji. Na nas se ljudje s svojimi težavami lahko obrnejo le, če razumejo, da je to, kar se jim dogaja, morda diskriminacija, če poznajo nas in naše pristojnosti. Zato je pomembno, da jim informacije ponudimo v obliki, ki jo razumejo.
Zato smo v lahkem branju pripravili ključne informacije o Zagovorniku, o tem, kaj je diskriminacija, kaj ljudje lahko storijo, če mislijo, da so bili diskriminirani ter obrazec in navodila za prijavo. Ker se zavedamo pomena dostopnosti, smo pripravili tudi osnovne informacije – zgibanko – v brajici za slepe in v jeziku avtohtonih narodnih skupnosti Slovenije, torej v italijanščini in madžarščini, v pripravi je tudi informiranje v znakovnem jeziku.

Tehnika lahkega branja omogoča lažje razumevanje osebam, ki težje berejo in težje razumejo tekste. Boste tudi v prihodnosti tekste in besedila priredili v lahkem branju?

Seveda si bomo prizadevali, da bi bilo čim več naših vsebin dostopnih tudi v obliki lahkega branja. Prav tako bomo promovirali pomembnost lahkega branja kot način, ki osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi omogoča dobro informiranje in s tem uresničevanje različnih pravic. Pri hitrejšem prenašanju vsebin v lahko branje imamo eno težavo, in sicer denar. Naj razložim na primeru: za lahko branje zloženke niso primerna oblika. Namesto njih bi morali tiskati brošure. Zagovornik pa je na poziv vlade, v času epidemije, moral del proračunskih sredstev vrniti v proračun, zato letos sredstev za takšen tisk nimamo.
Naša zakonska naloga je tudi ozaveščanje javnosti o varstvu pred diskriminacijo. Zato se trudimo naše delo približati ljudem, npr. tudi tako, da določene vsebine, kjer je to mogoče, naredimo bolj razumljive. Zavedamo se namreč, da je pravni jezik strokoven, za laike pa (pre)zahteven. Tako na primer, ob objavi ocene diskriminatornosti na spletni strani, za širšo javnost pripravimo še krajši anonimizirani povzetek ocene. V določenih primerih naredimo tudi še preprostejše sporočilo za javnost oziroma objavo na spletni strani, nato pa to razširimo tudi prek Facebooka.
Pomembno je, da so v lahkem branju dostopne ključne informacije o našem delu. Pomembno pa je tudi, da se ljudem, ki poiščejo našo pomoč, moji sodelavci poskušajo čim bolj prilagoditi in jim v procesu svetovanja ne samo pozorno prisluhniti, pač pa jim tudi v razumljivem jeziku svetovati in pomagati. To je na nek način prilagajanje naših vsebin tako, da bi jih brez večjega napora razumel čim širši krog ljudi.

Predsednik NSIOS Borut Sever je v eni od poslanic izpostavil pomembnost lahkega branja pri sprejemanju informacij v času epidemije. Sedaj je epidemije koronavirusne bolezni uradno konec. Kako ocenjujete dostopnost informacij v času epidemije?

Nismo spregledali, da so bile informacije v lahkem branju o epidemiji že zelo zgodaj, med drugim tudi na vašem portalu Dostopno.si, pa tudi kasneje je bilo v tej obliki na voljo veliko pomembnih in uporabnih informacij. Vlada je na novinarskih konferencah imela tolmača v znakovni jezik, tudi mediji so bili zelo informativni. Pri Zagovorniku pa smo v tem času opozarjali, da bi moralo biti zaradi starostnikov, ki slabše slišijo, podnaslovljenih več informativnih oddaj. Moji sodelavci so ljudem v stiski v času epidemije svetovali po telefonu.

V Sloveniji je prisotnost tehnike lahkega branja v družbenem življenju zaenkrat še precej nizka. V nekaterih tujih državah (denimo Nemčija, Finska itn.) je prisotnost lahkega branja v družbenem življenju in pri uradnih institucijah zelo visoka, v Sloveniji pa temu ni tako. Zakaj menite, da je tako, in kateri so koraki, ki bi jih morali storiti v Sloveniji za večjo dostopnost informacij?

Veseli nas, da je informacij v lahkem branju vedno več: portal Dostopno na RTV Slovenija ter časopis 20 minut, izhajajo pa tudi knjige, brošure o pomembnih temah ... Če govorimo o javnih institucijah, je razlogov za relativno malo informacij v lahkem branju verjetno več. Slovenska zakonodaja je verjetno glede tega premalo jasna. Vse, npr. državne organe, k temu zavezujeta Konvencija o pravicah invalidov in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, a hkrati manjka podzakonski predpis, ki bi to natančneje konkretiziral. Bolj praktičen razlog pa je verjetno dejstvo, da priprava gradiva v lahkem branju zahteva poleg posebnega znanja tudi veliko truda in energije zaposlenih.
Pri Zagovorniku smo za pomoč pri pripravi gradiva v lahkem branju prosili bralce in bralke ter strokovne sodelavce podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Želva in Zveze Sožitje. Z njimi so moji sodelavci usklajevali in tudi preverjali, ali je napisano gradivo res razumljivo. Za pomoč in sodelovanje smo jim še posebej hvaležni, saj so bili njihovi strokovni in tudi praktični nasveti zelo koristni.
Na srečo imamo v Sloveniji dobro razvite podporne mreže, ki ranljivim skupinam pomagajo na vseh področjih njihovega življenja – tudi pri uveljavljanju njihovih pravic. Verjamem tudi, da smo v Sloveniji profesionalni tako zasebnem sektorju kot v državnih ustanovah in pomoč, ko jo nekdo potrebuje pomoč, zagotovimo. V primeru, da ljudem z invalidnostmi ne zagotovijo t. i. razumne prilagoditve njihovim potrebam, lahko to predstavlja diskriminacijo zaradi invalidnosti.

Kaj lahko kot Zagovornik načela enakosti še storite na področju dostopnosti informacij s pomočjo lahkega branja?

Prepričan sem, da dobri zgledi vlečejo. Tako kot vedno in pri vseh družbenih temah pa je tudi v primeru lahkega branja pomembno osveščanje.
Med nami so ljudje, ki bi lahko šele na tak način dobili možnost uveljavljanja svojih pravic. Več kot bomo o tem govorili, lažje jim bo.