Zadnjo sredo v januarju 2018 se je na posvetu o lahkem branju zbralo več kot 120 obiskovalk in obiskovalcev. S posvetom se je začel dvoletni projekt Lahko je brati, ki ga izvaja Zavod Risa v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Zvezo Sožitje, Inštitutom Integra, s Koroško osrednjo Knjižnico in z Društvom Labra.
Projekt Lahko je brati financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Namen projekta je, da bi se lahko branje v Sloveniji začelo sistemsko razvijati. Zavod Risa bo s partnerji v projektu, ki je bil izbran na razpisu Ministrstva za kulturo Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev, izobraževal govorke in govorce, ki potrebujejo prilagojene, lažje razumljive informacije, in njihove podporne osebe. Izobraževanja bodo potekala na podlagi metodologije in priročnika za pisanje besedil v lahkem branju, ki bosta nastajala v tem letu. V projektu bodo razvili tudi slovar lažjih sopomenk in bazo fotografij za podkrepitev besedila, ki bodo prilagojene slovenskemu kulturnemu okolju. Tako slovar kot baza bosta prosto dostopna vsem, ki bodo ustvarjali besedila v lahkem branju. Da prihodnost lahkega branja ne bo več odvisna le od entuziastov in posameznih projektov, bo v okviru projekta Lahko je brati pripravljen predlog, kako področje lahkega branja urediti na nacionalni ravni.
Nagovor ambasadorjev lahkega branja
Udeležence posveta, med katerimi so bili uporabniki in uporabnice lahkega branja, strokovnjaki in strokovnjakinje za pisanje besedil v lahkem branju ter tudi predstavniki iz akademskih krogov so nagovorili tudi ambasadorji projekta Lahko je brati: varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ter igralca Gojmir Lešnjak Gojc in Saša Pavček. Gojmir Lešnjak Gojc je izrazil mnenje, da bo v naši državi treba še veliko postoriti, da otroci z motnjami branja ne bodo stigmatizirani, Vlasta Nussdorfer in Saša Pavček pa sta se na okrogli mizi strinjali, da bi tudi ljudje, ki sicer ne potrebujejo lahkega branja, le-tega marsikdaj potrebovali pri branju odločb, ki jih izdajajo uradni organi. Saša Pavček je še izrazila prepričanje, da bi moralo biti v gledališčih več predstav s slovenskimi nadnapisi.
Avtorsko pravo in uporaba avtorskih del v korist oseb s posebnimi potrebami
Zelo zanimiv del posveta je bil pogovor o področju avtorskih pravic za prilagajanje avtorskih besedil v lahko branje. Tematiko sta pojasnili dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino, in odvetnica Urša Chitrakar. Razložili sta, da slovenska zakonodaja kljub sprejetju 48.a člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ne dovoljuje prostega prirejanja avtorsko zaščitenih besedil v lahko branje, pa čeprav le v izobraževalne namene. Kaj takega bi bilo mogoče le z nastankom temu
naklonjene sodne prakse ali pa s spremembo zakonodaje oz. ustrezno implementacijo sprejete Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do književnih del za osebe s težavami z branjem. To je med občinstvom sprožilo precej vprašanj in pozivov, da se to področje uredi bolj življenjsko.
Zelo zapleteno področje, ki bi tudi potrebovalo poenostavitev, so avtorske pravice pri prilagajanju besedil v brajico, ki pa ga je predstavila Nina Schmidt iz Centra IRIS.
Novi romani v lahkem branju in nov učni predmet na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru
Pisateljica Aksinija Kermauner in Gašper Rus sta predstavila nastajanje romanov v lahkem branju, v katerih sta glavna junaka gasilec Peter in cvetličarka Julija. Prvi roman iz zbirke Julija in Peter, je nosil naslov Cvetje in ogenj. V njem sta se Julija in Peter spoznala, v drugem romanu Moda in neroda pa se njuna ljubezenska zgodba nadaljuje. Roman je bil napisan v sodelovanju z uporabniki in uporabnicami lahkega branja, ki so prispevali tako k razvoju zgodbe, bili pa so tudi testni bralci, ki so pisateljico opozorili na nerazumljivosti. Tudi ilustracije Gašperja Rusa so nastajale pod budnim nadzorom »prijateljev pisateljev«, kot uporabnike in uporabnice lahkega branja imenuje Aksinja Kermauner. Romani v lahkem branju so priljubljeno čtivo tudi med azilanti, osebami po možganski kapi in dislektiki.
Dr. Dragica Haramija in dr. Marta Licardo pa so skupaj s študentkami predstavile, kako se z lahkim branjem ukvarjajo v okviru študija na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. V novem šolskem letu bo lahko branje kot izbirni predmet umeščeno v predmetnik drugostopenjskega študija Inkluzija v vzgoji in izobraževanju na mariborski pedagoški fakulteti.
Sklepi posveta o lahkem branju
Organizatorji in udeleženci posveta o lahkem branju, ki ga je v sodelovanju s partnerji pri projektu organiziral Zavod Risa, so enotnega mnenja, da je lahko branje nujno potrebno za širok krog ljudi, saj jim omogoča razumevanje na njim prilagojen način ter jim s tem omogoča samostojnost. Tatjana Knapp, vodja projekta Lahko je brati, je dejala: ''Zelo smo veseli tega projekta, zelo dolgo smo ga čakali. Je prvi tovrsten projekt za lahko branje pri nas. Prej smo delali predvsem literaturo za lahko branje, trudili smo se, da bi naši ciljni bralci dobili čim več informacij. Ampak na sistemskem nivoju smo še zelo bosi. Uradno se projekt konča 31. avgusta 2019. Jaz upam, da se projekt nikoli ne bo končal in da se bodo stvari peljale naprej.'' … ''Pred leti so v okviru projekta, ki ga je vodilo Inclusion Europe, Evropsko združenje za vključevanje, na primer že nastale evropske smernice, ki jih je za slovenske razmere prilagodila Zveza Sožitje, ena izmed partneric projekta Lahko je brati. A v praksi smo ugotovili, da niso ustrezne, veliko stvari je ostalo še nedorečenih, ugotovili smo, da ljudje potrebujejo več.''
V. R.