[video]
"In bila je poslednja zvočna noč, jutro je vstalo gluho."
Dokumentarni film Lastovke letajo nizko s svojo tematiko sega za visoke zidove nekdanje gluhonemnice in hkrati vstopa v življenje gluhe skupnosti. Ta na slovenskem šteje približno tisoč ljudi. Ljudi, ki so takšni kot vsi drugi. Gluhota je namreč nevidna. Gluhi pa nevidni invalidi. Polnega tega pa še nezmožni komunikacije. Zato je gluhota še nedavno veljala za duševno bolezen, gluhi pa si bili tudi uradno označeni kot “imbecili”. Kretanje oziroma govorjenje s pomočjo rok pa jim je bilo prepovedano. V filmu pripadniki te nevidne manjšine odkrito spregovorijo o življenju brez tona, o izgubi sluha, spopadanju z lastno invalidnostjo in okolico, travmah, ki so jih doživljali in posledicah, ki jih še danes čutijo. Pretresljivim življenjskim zgodbam pa se priključujejo marsikdaj še bolj pretresljive zgodbe otrok gluhih staršev, služabnikov v službi življenja gluhih staršev. Kriki gluhih in njihove zamolčane zgodbe se tako prepletajo z molkom nikoli do konca izkričanih zgodb njihov otrok.
Vabljeni nocoj ob 19. uri v Španske borce na premiero dokumentarnega filma Lastovke letajo nizko.
V.R.