Pobudnica in pomemben spiritus agens nastajanja tipank je dr. Aksinija Kermauner, ki je na pedagoški fakulteti zanje navdušila specialno pedagoginjo Ino Sulič. Tako so pred nedavnim predstavili novo Hitri počasnè, ki pa prinaša precej novosti. "Ta tipanka je narejena v lahko berljivem načinu, tretja stopnja lahkega branja. Naredili smo dve verziji, krajšo in daljšo, in je primerna za otroke z okvaro vida, z motnjami v duševnem razvoju, za otroke z disleksijo in za oklevajoče bralce in priseljence, ki še ne obvladajo dobro slovenskega jezika."
Besedilo za zgodbo, v kateri nastopa polž Počasnè, je napisal Jernej Kuntner, tipanke pa so narejene ročno: najprej prototip, potem pa naprej, vsaka posebej. Za to je potrebnega veliko časa in tudi težav ne zmanjka. Že tretjič so se v izdelavo vključili koprski zaporniki. V tem delu so našli poseben smisel, pravi Ina Sulič: "Imam skupino obsojencev. Moram povedati, da je vzdušje enkratno in da so fantje navdušeni nad delom, ki smo ga zdaj opravili. Tako bomo tudi nadaljevali. Ta hip že izdelujemo novo tipanko."
Tako je nastalo enajst zgodbic o počasnem polžu, ki bi jih radi dopolnili z novimi izvodi. "Upamo, da bomo v sodelovanju z osrednjo knjižnico izdelali sto tipank. To smo si postavili kot okvir in cilj, ki naj bi ga izpeljali do decembra."
Lepa zgodba o tipankah se v Kopru nadaljuje, dokazuje pa tudi, kako lahko povezanost med posamezniki in ustanovami rodi dobre stvari.