Doc. dr. Katja Groleger, dr. med., vodja kongresa. Foto: URI Soča
Doc. dr. Katja Groleger, dr. med., vodja kongresa. Foto: URI Soča

Postavljanje pravih ciljev je ključno pri vseh korakih in procesih rehabilitacijske oskrbe otrok in mladine. "Pametnejši cilji za boljšo prihodnost" je tako osrednja tema 35. letnega srečanja Evropske akademije za rehabilitacijo otrok (European Academy of Childhood Disability, EACD), ki med 24. in 27. majem poteka v Ljubljani. Udeležuje se ga preko skoraj 800 strokovnjakov z različnih področij rehabilitacije otrok in mladine iz 51 držav sveta. Poleg tega velik poudarek gostje dajejo tudi dejstvu, da se marsikje v svetu zaradi številnih izzivov, kot so vojne in družbene razlike, skrb za otroke, ki potrebujejo rehabilitacijo, otežuje.

Na včerajšnji otvoritveni slovesnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so goste nagovorili z video poslanico častna pokroviteljica dogodka Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med., predsednica strokovnega in organizacijskega odbora kongresa, mag. Klemen Grabljevec, dr. med., predsednik ESPRM (Evropskega združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino) in dr. Arnab Seal, predsednik EACD. S plesno predstavo Mesto objemov so sodelovali tudi otroci iz otroškega oddelka URI Soča.

Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med., predsednica strokovnega in organizacijskega odbora kongresa in predstojnica oddelka za (re)habilitacijo otrok na URI Soča, je v uvodnem pozdravu izpostavila: "S kolegi s celega sveta na kongresu izpostavljamo pomembnost pravočasnega ukrepanja pri rehabilitaciji otrok in moč individualiziranih rehabilitacijskih programov v kontekstu redkih bolezni in kronične bolečine ter drugih kroničnih bolezni, ki izvirajo iz otroštva. Te bolezni in stanja za zagotovitev najboljših mogočih izidov zahtevajo specializirano nego in podporo. Vendar pa se otroška rehabilitacija v današnjem svetu sooča s številnimi izzivi, kot so tehnološki napredek, družbenoekonomske razlike in spreminjajoča se geopolitična okolja, pri čemer pristopi zahtevajo skupni trud in delovanje v duhu vrednot naše stroke in tudi celotne sodobne družbe. Pomembno je, da se rehabilitacija pri otrocih in mladih še naprej razvija v smeri, da se prilagaja otroku, njegovi individualnosti in da se osredotočamo ne samo na telesne funkcije, pač pa tudi na aktivnosti, sodelovanje, osebne in okoljske vidike. Le tako lahko otroci razvijejo svoje zmožnosti in dosežejo kar se da dobro funkcioniranje."

Uvodni predavanji sta bili namenjeni izzivom celostne rehabilitacije za otroke in družine v času vojnih konfliktov. O tem sta podrobneje spregovorila dva strokovnjaka, ki imata s tem osebne izkušnje. Prof. Izzeldin Abuelaish, palestinski zdravnik, ki danes živi v Kanadi, in ukrajinski psiholog dr. Ruslan Vasyutin, ki živi v Veliki Britaniji. Prof. Abuelaish je izpostavil, da v vojnah, konfliktih in katastrofah najbolj trpijo otroci in ženske, pri čemer so učinki konfliktov, nasilja in sovraštva pogosto spregledani in neproučevani. Dr. Vasyutin pa je podrobneje spregovoril o tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na celostno rehabilitacijo otrok s posebnimi potrebami z vidika starša in psihologa.

Na kongresu so podrobneje obravnavane tudi teme, kot so pomembnost pravočasnega ukrepanja, napredki v upravljanju redkih bolezni, ravnanje z bolečino pri otrocih z razvojnimi motnjami in sindromi kronične bolečine pri razvojno zdravih otrocih, postavljanje ciljev: aktivna vloga otroka in starša v procesu rehabilitacije, napredki v tehnološki podpori rehabilitacijskemu procesu idr.

V Sloveniji se s celostno rehabilitacijo otrok in mladih ukvarjajo na URI Soča, kjer se kljub intenzivnemu in visokokakovostnemu delu zaradi povečevanja števila pacientov in obravnav ter nujnosti uvajanja novih programov (npr. obravnava kronične bolečine pri otrocih in mladostnikih) soočajo s potrebami po povečanju programov in kadrovskih ter prostorskih kapacitet.