Poročilo razkriva težave oseb z intelektualno oviranostjo v Evropi
Poročilo, predstavljeno med tednom pravic oseb z invalidnostjo v Evropskem parlamentu na začetku decembra, je izpostavilo več problematičnih področij. Evropska komisarka za enakost Hadja Lahbib in podpredsednik Evropskega parlamenta Younous Omarjee sta poudarila potrebo po spremembi nepravičnih usmeritev. Omarjee je opozoril: "Na trgu dela ni prisotnih niti 10 % oseb z intelektualno oviranostjo. V 14 državah jim je lahko odvzeta volilna pravica, več kot 852.000 jih pa živi v domovih, ločenih od družbe."
László Bercse, predsednik Evropske platforme samozagovornikov in podpredsednik organizacije Inclusion Europe, je rekel: "Pravice oseb z intelektualno oviranostjo je treba spoštovati povsod in ves čas. Vendar nas vlade večinoma ignorirajo, prav tako ne zbirajo in ne zagotavljajo informacij, ki bi opisovale položaj oseb z intelektualno oviranostjo in njihovih družin."
Ključne ugotovitve poročila
- V 11 državah je omogočen popoln odvzem poslovne sposobnosti, kar posameznikom odvzema pravico do sprejemanja osebnih odločitev.
- V 14 državah je dovoljen odvzem volilne pravice na podlagi poslovne sposobnosti.
- 852.000 oseb z intelektualno oviranostjo prebiva v velikih institucijah.
- Več kot 32.000 posameznikov je zaprtih v psihiatričnih bolnišnicah.
- 10 držav še naprej izvaja prakso prisilne sterilizacije.
Anketiranci so izrazili željo po večji podpori in spoštovanju njihovih pravic
Udeleženec iz Avstrije je dejal: "Želimo si podpore, da bi imeli možnost delati in živeti bolj neodvisno življenje," medtem ko je udeleženec iz Španije dodal: "Upam le, da bodo naše pravice spoštovane zdaj in vedno."
Zastopanost oseb z invalidnostjo na vrhu o podnebnih spremembah ni bila zadostna
Na podnebnem vrhu ZN novembra 2024 v Bakuju v Azerbajdžanu (COP29) je bila zabeležena največja udeležba oseb z invalidnostjo doslej. Vendar je bila njihova glavna zahteva po ustanovitvi uradnega invalidskega volilnega telesa (ang. disability constituency) v okviru Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja zavrnjena. Ustanovitev invalidskega volilnega telesa bi osebam z invalidnostjo omogočila enake možnosti za sodelovanje pri pogajanjih Združenih narodov o podnebnih spremembah.
Gordon Rattray iz organizacije Climate Action je dejal: "Ukrepanje proti podnebnim spremembam bo vključujoče za vse le, če bodo imeli vsi možnost sodelovati pri sprejemanju odločitev." Skupina oseb z invalidnostjo, ki zastopa več kot 60 organizacij po vsem svetu, se namerava po njegovih besedah še naprej zavzemati za zastopanost v prihodnjih podnebnih pogajanjih, pri čemer se bo osredotočila na podnebni vrh ZN leta 2025 v Braziliji (COP30), znan kot "COP za pravičnost".
Evropska komisija bo posodobila strategijo o pravicah oseb z invalidnostjo
Evropska komisarka za krizno upravljanje in enakost Hadja Lahbib je 19. decembra na razpravi v Evropskem parlamentu potrdila svojo zavezanost k napredku na področju pravic oseb z invalidnostjo. Napovedala je, da bo do leta 2025 predstavila nove ukrepe in ključne pobude v okviru Strategije za pravice oseb z invalidnostjo. "Lahko računate name kot na močno zagovornico pravic oseb z invalidnostjo," je dejala poslancem.
Komisarka je izpostavila dosežke prejšnjega mandata, med drugim uvedbo Evropske invalidske kartice in parkirne karte EU za invalide, smernice za samostojno življenje ter ustanovitev centra Accessible EU. Poudarila je tudi prizadevanja za spremljanje izvajanja Evropskega akta o dostopnosti in Direktive o dostopnosti spleta. Po njenih besedah ti dosežki odražajo zavezanost h "konkretnim ukrepom za izboljšanje življenja oseb z invalidnostjo". Prihodnji ukrepi bodo prilagojeni tudi na podlagi pregleda Združenih narodov o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov v EU.
Evropski poslanci so v veliki večini podprli potrebo po okrepitvi Strategije za pravice oseb z invalidnostjo. Poslanci iz različnih političnih skupin so pozvali k oprijemljivemu napredku na področjih, kot so pravična zaposlitev, dostopnost in samostojno življenje. Slovenska evropska poslanka Romana Tomc je skupaj z drugimi pozvala k uvedbi nacionalnih ciljev za spodbujanje vključujočih delovnih mest. Prav tako je bila poudarjena dostopnost javnih prostorov in prevoza; o tem so spregovorili poslanci, kot so Aurelijus Veryga, Yvan Verougstraete in drugi.
Več poslancev, med njimi Katrin Langensiepen in Seán Kelly, je izpostavilo potrebo po postopni ukinitvi segregiranih bivalnih okolij ter zagotavljanju dostopnih in cenovno ugodnih stanovanj.
Evropske poslanke Catarina Martins, Rosa Estaràs Ferragut in Evelyn Regner so opozorile na posebne izzive, s katerimi se soočajo ženske in dekleta z invalidnostjo. Ukrepi za zmanjšanje revščine, kot so poenotena ocena invalidnosti in minimalni nadomestki za invalidnost, so bili prav tako predlagani. Med zagovorniki teh ukrepov sta bila poslanca Chiara Gemma in Vytenis Andriukaitis.
Razprava se je zaključila z zavezo k tesnemu sodelovanju z invalidskimi organizacijami za odpravo preostalih vrzeli v pravicah invalidov ter zagotovitvijo, da bodo prihodnje strategije vključujoče in učinkovite.
EU se sooča z zaskrbljujočim porastom institucionalizacije
Število ljudi, ki živijo v velikih ustanovah po vsej Evropski uniji (EU), je doseglo zaskrbljujoče ravni, kar kaže na velik odmik od zavez Evropske unije k deinstitucionalizaciji. Po ugotovitah poročila Eurofound, objavljenem 25. oktobra, je trenutno v institucionalni oskrbi 1,4 milijona otrok in odraslih z invalidnostjo, mlajših od 65 let – kar predstavlja znatno povečanje s 1,1 milijona pred desetletjem.
Ugotovitve močno nasprotujejo zavezam držav članic EU k spodbujanju neodvisnega življenja oseb z invalidnostjo. Namesto zmanjšanja institucionalizacije je v 13 državah članicah, med njimi v Franciji, na Poljskem, na Malti in na Portugalskem, število odraslih z invalidnostjo v ustanovah znatno naraslo. Francija in Poljska še posebej izstopata, saj se je v Franciji število institucionaliziranih oseb v zadnjem desetletju podvojilo, na Poljskem pa se je povečalo za 80 %. Države, kjer so prav tako zabeležili porast, vključujejo Hrvaško, Dansko, Švedsko in Italijo. Razmere za otroke so prav tako resne, saj skoraj pol milijona otrok trenutno živi v institucijah. Na Cipru se je število institucionaliziranih otrok v enem letu več kot podvojilo. Povečanje so zabeležili tudi v enajstih drugih državah članicah, vključno z Nemčijo, Nizozemsko in Španijo.
Kljub tem neuspehom je bilo v nekaterih državah zaznati napredek. Finska, Grčija in Estonija so znatno zmanjšale število namestitev v ustanovah, kar odraža prizadevanja za sprejetje modelov oskrbe v skupnosti.
Poročilo pripisuje porast institucionalizacije sistemskim oviram, kot so:
- Pomanjkanje stanovanj: Pomanjkanje cenovno dostopnih, dostopnih in varnih stanovanj ovira prehod k življenju v skupnosti.
- Nezadostno financiranje: Javna sredstva za alternativne modele oskrbe ostajajo neustrezna, kar vodi do pomanjkanja osebja in slabe usposobljenosti.
- Kultura institucionalizacije: Dolgotrajna institucionalizacija pogosto spodbuja izolacijo in omejujejo osebno avtonomijo, kar še poglablja socialno izključenost.
Za obrat trenda v poročilu pozivajo vlade, naj dajo prednost deinstitucionalizaciji s:
- širitvijo možnosti cenovno dostopnih stanovanj in sistemov nujnih namestitev,
- vključevanjem prejemnikov oskrbe v razvoj politi,
- izboljšanjem podpore za neformalne oskrbovalce z usposabljanjem in finančno pomočjo,
- krepitvijo zbiranja podatkov za boljše spremljanje učinkov politik.