Turisti na invalidskem vozičku bodo po novem lahko veliko lažje prišli do informacije o dostopnih destinacijah v Ljubljani zahvaljujoč aplikaciji Ljubljana by Wheelchair. Razvil jo je Aljoša Škaper, ki je pred slabimi tremi leti zasnoval tudi prvi in edini slovenski spletni imenik pridem.si, pravtako namenjen gibalno oviranim osebam.Aplikacijo naš sogovornik razvija v sodelovanju z Zavodom Turizem Ljubljana, ki je prepoznal potencial za uporabo tovrstne aplikacije med turisti vozičkarji v Ljubljani, in njeno izdajo tudi sofinanciral.
Kako se je porodila zamisel, da bi razvil aplikacijo Ljubljana by Wheelchair, kako je zasnovana in katere koristne informacije ponuja?
Najprej se je potrebno vrniti nekaj let nazaj, v leto 2013, ki je povsem spremenilo moje življenje. Omejena mobilnost me je pripeljala do vprašanja – kam sploh lahko še grem? In ker v Sloveniji ni obstajal nek iskalnik in imenik dostopnih lokacij za gibalno ovirane, sem začel z www.pridem.si. Z leti se je potem rojevala ideja za aplikacijo. Sploh po kakšnih popotovanjih, ko spet vidiš na lastni koži, kako težko je pridobiti ustrezne informacije glede dostopnosti. In glede na to, da je Ljubljana načeloma kar dostopna, pa tudi turistično zelo zanimiva, smo želeli popotnikom na vozičkih prihraniti čas planiranja in olajšati celo potovanje. Pa tudi napolniti proste prilagojene sobe, in pripeljati nov segment gostov v našo čudovito prestolnico. Navsezadnje bi ljudje na vozičkih zelo radi potovali, a manjka pravih informacij in opcij. Aplikacija Ljubljana by Wheelchair skuša biti uporabniku čim bolj prijazna, zasnovana pa je tako, da je enostavna za uporabo in omogoča enostavno iskanje turističnih informacij o Ljubljani. Poleg opisa delovanja same aplikacije, Ljubljane - tudi z vidika dostopnosti - in avtorjev, je vključen tudi t.i. »need to know« oz. »kaj morate vedeti« razdelek, kjer turist izve, kako je s prevozom do in po mestu, javnimi sanitarijami, kje ti lahko popravijo voziček, itd. Navajamo še aktualne dogodke v Ljubljani. Trenutno se denimo lahko udeležite festivala Ljubljana, Odprte Kuhne ali ene izmed tur, ki jih ponuja Alternative tours Ljubljana.
Katere kategorije ste vključili in na kakšen način ste zbirali destinacije?
V aplikaciji smo se predvsem osredotočili na pokrivanje vseh potreb, ki jih oseba na vozičku ima. Na vstopni strani vidite zemljevid mesta z vrisanimi vsemi dostopnimi objekti, na levi strani pa lahko iščete dostopne lokacije po sedmih osnovnih kategorijah: prenočišča, pijača, hrana, znamenitosti, dejavnosti, nakupovanje in stranišča. V vsaki kategoriji naštevamo lokacije, ki so dostopne tako za vozičkarje na ročnih vozičkih, kot tiste na električnih. Glede na to, da je aplikacija namenjena turistom, smo se pri izbiri lokacij osredotočali najbolj na mestno središče, saj se tam turisti največ zadržujejo. Poleg mestnega središča pa smo iskali še ostale zanimive in dostopne lokacije, ki bi bile turistom všeč. Pogoj vpisa lokacije v aplikacijo je seveda dostopnost, preverimo pa še stanje WC-jev, parkirišč in dostopnih prenočišč.
Ko ste zbirali informacije o dostopnosti za gibalno ovirane turiste denimo v ljubljanjskih prenočiščih, pa kulturnih zanemnitostih, trgovinah, o sanitarijah, kaj ste ugotovili? Jih je pretežni del dostopnih gibalno oviranim, ali ne? Kakšno je razmerje?
Če pogledamo po kategorijah, lahko povemo, da smo uspeli zbrati lepo bazo dostopnih lokacij. Najbolj je dostopna kategorija znamenitosti. Še vedno pa lahko najdemo kakšne manjše galerije, ali pa recimo kakšne interaktivne muzeje, ki za nas vozičkarje niso dostopni. V Ljubljani smo uspeli zbrati 13 prenočišč, in sicer 12 hotelov in en hostel. Tukaj opažamo, da v Ljubljani ni nizkocenovnih prilagojenih prenočišč. Prav tako pomembna so stranišča, in Ljubljana je lepo poskrbela, da so javna stranišča na razpolago tako v mestnem središču, kot drugje. Ta podatek je za turista vozičkarja izredno pomemben, saj večina dostopnih lokacij, kot so restavracije in bari, nimajo dostopnih in ne prilagojenih WC-jev. Glede hrane in pijače smo uspeli nabrati kar nekaj dostopnih obratov, a vseeno opažamo, da so poslovni obrati v strogem centru še vedno nedostopni. Ponudnike skušamo opozoriti na problematiko dostopa, a to žal ponavadi ne zaleže. Tu bi na njih mogli močneje pritisniti država, lokalna skupnost in organizacije.
Katere kriterije ste upoštevali, glede dostopnosti, denimo v prenočiščih, gostinskih lokalih, trgovinah, na kulturnih dogodkih?
V kategoriji prenočišča smo se osredotočali na to, da je vhod v sobo in dostop do sobe omogočen tako uporabnikom ročnih, kot električnih vozičkov. Da je dostop do postelje enostaven, kopalnica dostopna in prilagojena s primernimi ročkami ob WC-ju, tušu ali kadi. Preverimo tudi dostopnost celotnega hotela in ponujenih storitev; koliko invalidskih WC-jev je v celotnem namestitvenem kompleksu, in možnost parkiranja. Pri ostalih kategorijah pa se predvsem osredotočamo na dostopnost objekta, preverimo še WC in parkirišče. Pri dejavnostih, ki so predmet plačila, pa še preverimo ceno vstopnice za vozičkarja in njegovega spremljevalca.
Univerzalen ključ, ki omogoča dostop do javnih objektov, ki zadostujejo kriterijem za osebe z invalidnostjo, po vsej Evropi, velja tudi za Slovenijo?
Kakor je meni poznano, bi morali pri nas že vsi objekti javne rabe imeti dostop za osebe z invalidnostjo. Na vprašanje, zakaj v praksi ni tako, pa nisem pravi naslov. Za več podrobnosti je najboljše vprašati kar Zvezo paraplegikov Slovenije, ki zaposluje arhitekta, ki se s temi vprašanji ukvarja, ali Urbanistični urad RS. Pri Ljubljana by Wheelchair smo se preprosto osredotočili na vse, kar bi bilo turistu zanimivo, predvsem pa dostopno.
Kdo vse je sodeloval pri nastajanju projekta Ljubljana by Wheelchair?
Aplikacija Ljubljana by Wheelchair je nadaljevanje spletnega projekta www.pridem.si, ki zbira vse dostopne lokacije v Sloveniji, z namenom olajšanja življenja gibalno oviranim. Izdaja tovrstne aplikacije je bila naslednji korak. Aplikacijo razvijamo v sodelovanju z Zavodom Turizem Ljubljana, ki je prepoznal potencial za uporabo tovrstne aplikacije med turisti vozičkarji v Ljubljani, in njeno izdajo tudi sofinanciral.
Aplikacija je namenjena tako domačim, kot tudi tujim turistom na invalidskem vozičku. Kako jo boste promovirali, da bo doslegla čim večje število ljudi?
Tako je, aplikacijo je moč uporabljati tako v slovenskem kot v angleškem jeziku. Aplikacijo promoviramo preko različnih kanalov, saj si želimo, da bi jo ljudje hitro posvojili, in redno uporabljali. Promoviramo jo preko domačih in tujih invalidskih organizacij, v internih natisnjenih publikacijah invalidskih organizacij, preko socialnih omrežij kot sta Facebook in Instagram, ter preko različnih medijev. V pripravi pa imamo še promocijske materiale, ki jih bomo postavili na relevantna turistična mesta za večjo vidnost. Seveda vabimo vse, da si snamejo aplikacijo in nas povšečkajo na socialnih omrežjih, predvsem pa, da širijo vest o njej.
Razmišljate, da bi podobno aplikacijo naredili tudi za druga slovenska turistična mesta, ali pa denimo zdravilišča?
Želja seveda ostaja, da delamo na področju dostopnosti še naprej, vendar se v tej fazi, ko smo Ljubljana by wheelchair šele objavili, osredotočamo predvsem na to, da naredimo aplikacijo prepoznavno in uporabno. Pomembno je, da to, kar delamo sedaj, delamo dobro in kvalitetno. Dogovarjamo se tudi za prenovo spletne strani www.pridem.si, saj jo je po treh letih potrebno prilagoditi novejšim standardom in jo narediti bolj odzivno. Smo pa tudi že v dogovorih z omenjenimi kraji, seveda je cilj, da te uspešne prakse širimo naprej. Računam, da se bova v kratkem spet pogovarjala o še enem podobnem projektu.
Kot ste omenili, ste prvi in edini slovenski spletni imenik pridem.si zasnovali pred tremi leti. Kako je zaživel? Ste dosegli svoj namen? Kakšen je odziv uporabnikov?
Prišli smo že do baze preko 1.600 raznih dostopnih objektov po Sloveniji, vse bolj postajamo prepoznavni, nekateri obrati so se začeli že sami prijavljati. Vseeno je tega še vedno premalo. Tako da konstantno zbiramo in iščemo ter pozivamo vse, ki so dostopni, naj se prijavijo. Povratnih informacij iz kroga invalidnih organizacij, kot tudi posameznikov, je žal tudi premalo. Izpostavil bi predvsem še eno zelo veliko dodano vrednost strani www.pridem.si – preko 750 objektov z invalidskim WC-jem. In možnost, da na telefonu ali tablici poiščeš sebi najbližjega. Nedvomno zelo koristno. A da bi dosegli še več uporabnikov vozičkov po Sloveniji, bi bila potrebna še večja promocija, za kar pa žal nimamo sredstev. Kar je res škoda. Da bi pritegnili in pripeljali obiskovalca spletne strani nazaj, smo vključili še relevantne male oglase, akcije, pisal sem zanimive članke. Ampak kot rečeno, vsega ob omejenih sredstvih žal ni možno postoriti. Se pa trudimo.
Če si paraplegik, še ne pomeni, da ne moreš več potovati, pravite. Sami ste na invalidskem vozičku od marca 2013, ko ste si med padcem zlomili hrbtenico. Ste v teh petih letih veliko potovali?
Kar precej. Tudi za nekoga hodečega (smeh). Bi se pa seveda dalo še več. Menim, da je potrebno veliko potovati, saj šele na tak način vidimo, kako lepo nam je lahko tu pri nas doma. Vsako potovanje ti da nekaj novega.
Kako pa se s soprogo pripravita na pot in kaj je najtežji del potovanja? Kaj vama povzroča največ težav?
Planiranje, planiranje, planiranje. Kam greva, kdaj, kako, preveri raje še enkrat, če imajo dostop, poglej slike, povprašaj znance. In ravno to želim bodočim obiskovalcem Ljubljane na vozičkih prihraniti. Da si preprosto vse na telefonu pregledajo. Sam sem žal tudi imel že kakšno izkušnjo, kjer je bilo na papirju vse prilagojeno, v praksi žal ne.
Menite, da se gibalno ovirane osebe prepogosto zaprejo med štiri stene? Kaj bi jim svetovali?
Na žalost sem tudi že slišal take in podobne zgodbe. Življenje je kratko in enkratno. Lahko ga preživiš jezen na ves svet, ali pa sprejmeš stanje tako, kot je. In preprosto uživaš. Ne pozabite, biti srečen je preprosto – odločitev. Je pa res, da glede na vso podporo bližnjih niti ne bi mogel »obupati«. Če pa nekdo neke podpore doma nima, pa jo naj najde v mnogih invalidskih organizacijah, med svojimi »sotrpini«. Marsikaj se že da, tudi pri nas, marsikakšne aktivnosti so že prilagojene, zatorej, le pogumno!
Kako dostopna je Slovenija in kako dostopna so druga evropska, svetovna mesta? Kakšne so vaše izkušnje?
Po nesreči sem potoval »samo« po Evropi in ZDA. In slednja je res lahko vzor. Za nekatere azijske države sem tudi tako slišal, a nimam še izkušenj. Tam aplikacija Ljubljana by Wheelchair ne bi imela smisla, ker je vse dostopno. Večja evropska mesta so tudi dokaj dobro dostopna in prilagojena. Ponavadi je tako, da bolj bogata je država, boljše je z dostopnostjo. Ljubljano bi priporočil nekomu na vozičku, naj jo obišče, saj se da priti »peš« praktično vsepovsod. Je pa na področju dostopnosti še veliko za postoriti, tudi, kar se tiče slabovidnih in gluhonemih. Moja Murska Sobota in Prekmurje sta žal slabše dostopna, tudi kakšen javni urad zna biti nedostopen. Je pa nedvomno pojem »turizem za vse« čedalje pomembnejši, in upam, da se bodo tudi ponudniki začeli tega bolj zavedati.
Vesna Pfeiffer
