Pri pojmu dostopnosti je posebna pozornost namenjena temu, da lahko splet uporabljajo uporabniki z različnimi ovirami, kot so različne oblike invalidnosti oz. oviranosti.
Njeno predavanje je potekalo v sklopu projekta Prihodnost založništva, ki se je odvil med 31. majem in 3. junijem pod okriljem založbe Beletrina v sodelovanju s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
Kot je v uvodu povedala Eva Premk Bogataj, strateška vodja projektov pri Beletrini, je spletna dostopnost tema, ki postaja aktualna na podoben način, kot je pred leti za vse nas postal aktualen izraz GDPR, "kratica, ki smo jo morali, hočeš nočeš, čez noč spoznati." Kot pravi, "bo besedna zveza spletna dostopnost v prihodnosti ključna, če bomo želeli nagovoriti vse ciljne skupine pri podajanju vsebin na spletu."
Izzivi nove covid realnosti
Predavanje je bil eden izmed dogodkov, prek katerih so seznanjali sektor založništva, kulturnega in kreativnega sektorja ter širše javnosti z izzivi nove covid realnosti in iskanjem priložnosti v inovativnih digitalnih marketinških rešitvah.
Udeleženke in udeleženci so se lahko seznanili s posledicami epidemije covida-19 na bralca, trendi v digitalnem in vsebinskem marketingu, znamčenju avtorjev, smermi založništva 3.0 – digitalizacijo procesov in digitalizacijo vsebin, optimizirano produkcijo tiskanih knjig, novimi trendi v digitalnem založništvu, modro prihodnostjo, estetiki vsakdana in ustvarjalnosti v digitalnih kulturnih in kreativnih industrijah in s primeri dobre prakse na področju promocije in uspešnimi poslovnimi modeli v umetnostih.
V sredo so pozornost usmerjali v pojem spletne dostopnosti, poleg Maše Malovrh sta bila predavatelja še dva strokovnjaka za spletno dostopnost, slovenski informatik Andrej Krajnc in italijanska strokovnjakinja Cristina Mussinelli iz LIA Fundazione.
O bralcu in kupcu, novih pristopih, ustvarjalcih in avtorjih
V štirih različnih sklopih delavnic, o bralcu in kupcu, novih pristopih, ustvarjalcih in avtorjih, so v okviru projekta Prihodnost založništva prejšnje dni sicer sodelovali še Ana Berlin, Miha Kovač, Seid Serdarević, Petra Slanič, Ruediger Wischenbart, Michaela Fleischhacker, Nicola Richter, Jesús Badenes, Gerd Robertz, Noah Charney in Kamenko Kesar.
"Fizična dostopnost nam je bolj široko poznana"
Maša Malovrh se je v svojem predavanju osredotočala na vprašanje, kako omogočiti spletno dostopnost za vse. Fizična dostopnost nam je bolj široko poznana, ker se z njo ukvarjamo že več let, je poudarila. V Slovenijo jo nadzoruje in omogoča Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS). "Krovni izraz digitalna dostopnost se dotika digitalnega sveta, a s tem izrazom ni mišljen samo splet, temveč med drugim vključuje brskalnike, uporabniške vmesnike, digitalne aparature in podporne tehnologije, ki jih uporabljajo invalidi," je povedala.
Slepi denimo uporabljajo Braillovo vrstico in bralnik zaslona, slabovidni leče in programsko opremo za nastavitev kontrastov, gluhi znakovne vsebine, tistim s kognitivnimi oviranostmi pa je namenjeno lahko branje. Izraz ranljive skupine se ji ne zdi primeren, ker "ljudje niso toliko ranljivi, kot so iznajdljivi."
Pravila in priporočila o dostopnosti so po vsem svetu enaka, namenjena pa so temu, da bi se ta ustrezno omogočila. Obenem s spletom je bil v začetku 90. let prejšnjega stoletja ustanovljen Konzorcij za svetovni splet (World Wide Web Consortium – W3C), ki ga sestavljajo številne svetovne znane institucije. Vključene so tudi izobraževalne ustanove in strokovnjaki, ki si prizadevajo, da bi bil splet kot orodje dostopen za vse. "Splet nadomesti pomanjkanje fizične bližine in lahko ponuja veliko več kot fizična dostopnost," pravi Maša Malovrh, kar so prepoznali tudi strokovnjaki in zato zagnali iniciativo za spletno dostopnost. Sprožili so jo, da bi spodbudili k zakonski obvezi do enotnega omogočanja do spletnih vsebin, strani ter mobilnih aplikacij.
Zaznavanje, razumevanje, operabilnost in robustnost
V okviru iniciative so ustvarili priporočila, ki jih je približno 70. Prva so dali v javnost leta 2012, trenutno veljavna so iz leta 2018. Ta lahko vodijo v produkcijo spletne strani glede na štiri načela: zaznavanje, razumevanje, operabilnost in robustnost. "Zaznavanje je vezano na čutila in vključuje različna orodja glede na ranljivosti posameznika, slepemu je denimo treba omogočiti bralnik zaslona, zvočna vsebina pa mora biti za gluhe implementirana vizualno prek znakovnega jezika," pojasnjuje Maša Malovrh.
Ko je vsebina zaznana, jo moramo biti sposobni razumeti. Vsebine morajo biti zato podane na jasen, nenasičen, predvidljiv in berljiv način. Operabilnost je tretje načelo, ki zahteva, da lahko različni uporabniki s spletno stranjo delajo na enak način, tudi če denimo ne uporabljajo miške. Načelo robustnosti pa pomeni, da lahko uporabniki z različnimi invalidnostmi na spletni strani uporabljajo podporno tehnologijo, ki jo potrebujejo.
Pogoje za ta načela omogoča v EU-ju že zakonodaja. To ureja Evropska direktiva o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, ki je morala biti sprejeta v vseh državah članicah do leta 2018. "Iz zakona je izvzeta RTV Slovenija in pa srednje ter osnovne šole, to so izjeme, vendar pa morajo tudi te javne ustanove imeti dostopne osnovne informacije. Beletrina je sodelovala pri sprejemu tega zakona, ki je potreben za to, da se v družbi začne omogočati in raziskovati v družbi," je še poudarila predavateljica.
Evropski zakon o dostopnosti bo v veljavi leta 2025
Na evropski ravni prihaja tudi Evropski zakon o dostopnosti, ki naj bi ga sprejele države članice do konca leta 2025. Ta bo poenotil dostopnost na ravni vseh storitvenih dejavnosti. "Postavil bo nove parametre in paradigme, spremembe bodo neizogibne. Predvidena je korist na ravni gospodarstva zaradi širjenja trga potrošnikov," je še dejala.
Znotraj tega je izpostavila še Marakeško pogodbo, posebno v odnosu do zvočnih knjig, saj ta obravnava olajšan dostop do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja.
Največja krovna organizacija uporabnikov, ki jim je digitalna dostopnost primarno namenjena, je European disability forum (Evropski forum hendikepiranih (EDF)), ki zastopa več kot 100 milijonov ljudi. Njihov slogan je Nič o nas brez nas. "Pomembno jih je vključiti, angažirati, da sami povedo, kaj je za njih koristno," poudarja Maša Malovrh. Beletrina je že leta 2013 izpeljala projekt Razširimo obzorja kulturnega, ki se je osredotočal na fizično in spletno dostopnost kulture za invalide. Od tedaj uporabniki sami izvajajo analize dostopnosti spletnih strani glede na svoje uporabniške navade.
"Bistveno je, da se pričnejo tudi nezavezanci zakonodaje ukvarjati s tem"
Vendar pa je predavateljica poudarila še, da je uporabnik z oviranostjo lahko vsakdo. "Ko govorimo o invalidih, so to ljudje s stalno oviranostjo, lahko pa govorimo tudi o uporabnikih, ki so začasno ovirani, ker imajo denimo zlomljeni obe roki." Obstoji še situacijska oviranost, "to je recimo, če smo za računalnikom in držimo v roki otroka," je pojasnila. Izpostavila je tudi starejšo generacijo, ki se srečuje z podobnimi oviranostmi.
Po njenih besedah je bistveno, da se pričnejo tudi nezavezanci zakonodaje s tem ukvarjati. To pomeni razširitev blagovne znamke – ves trud, ki je vključen pa omogoča tudi tržno dostopnost, "saj se spletna stran višje uvrsti v brskalnikih, ne nazadnje pa je tudi doseg na tržišču večji. Globalno tržišče oseb z invalidnostmi je vredno milijardo dolarjev," je še sklenila ob zaključku svojega predavanja.
Spodbujajo socialno integracijo in aktivno sodelovanje
V drugem delu dogajanja so predstavili primere dobrih praks s področja spletne dostopnosti. Cristina Mussinelli je predstavila delovanje Fundacije LIA (LIA Fundazione), italijanske neprofitne organizacije, ki promovira kulturo dostopnosti na področju založništva. Njihov cilj je omogočiti bralcem z oviranostmi, tako da lahko izberejo, kako, kdaj in predvsem kaj bodo brali, s čimer spodbujajo socialno integracijo in aktivno sodelovanje v svetu kulture, šole in dela.
LIA izvaja raziskovalne dejavnosti na področju digitalne dostopnosti, organizira dogodke ozaveščanja, ponuja tečaje usposabljanja in svetovalne dejavnosti ter je del mednarodne mreže organizacij, ki se ukvarjajo z dostopnostjo vsebin. Začela je delovati kot projekt leta 2011 po zaslugi Italijanskega združenja založnikov (Associazione Italiana Editori). Leta 2017 se je fundaciji kot članica pridružila italijanska zveza slepih in slabovidnih, leta 2019 pa še italijanska knjižnica za slepe Regina Margherita iz Monze in italijansko združenje dislektikov.
Kot je povedala Cristina Mussinelli, so bili razlogi za omogočanje dostopnosti nekdaj predvsem družbeni in etični, danes pa je to zakonodaja, postalo je nujno vzpostavljati dostopne vsebine za vse. Obenem s tem strani in aplikacije dobivajo nove uporabnike, nove kupce, nove bralce. Njihova glavna motivacija danes je ustvarjati sodelovanje in mostove znotraj različnosti.
"Dostopnost je strategija in proces, ne pa enkratni dogodek"
Poudarila je, da ni dovolj, da se spletne strani avtomatsko pregleduje v zvezi z dostopnostjo, vedno je nujno vključevati ljudi, ki strani uporabljajo. "Dostopnost je strategija in proces, ne pa enkratni dogodek, vsi v podjetju bi morali vedeti zanjo, ne le tehniki," pravi.
Po njenih besedah mora postati skupna vrednota, ne le stvar enega dela ekipe, saj bo postajalo bo vedno bolj pomembno, ko bodo morali do leta 2025 vsi slediti direktivi in graditi kulturo dostopnosti.
Ni še jasno, ali bodo v EU-ju uvedli kazni za tiste, ki dostopnosti ne bodo omogočali.
Andrej Krajnc, ki je informatik in programer, je zatem predstavil spletne storitve na področju knjižnic in knjig ter svoje izkušnje na različnih projektih, ki so se dotikali omogočanja dostopnosti različnih digitalnih sistemov za izposojo ali nakup knjig preko spleta ali mobilnih aplikacij.
Krajnc je poudaril, da se je še posebno v času pandemije pokazalo, kako pomembna je spletna dostopnost, saj je bila večina stvari fizično nedostopnih, obenem pa so imele ranljive skupine še manj dostopa do informacij in tehnologij. Predstavil je raziskavo, ki so jo izvedli, da bi preverili, kakšna je spletna dostopnost na Cobissu, Emki, v Digitalni knjižnici Slovenije, Biblosu, portalu Dobre knjige in na Kamri. Glavni problemi se tikajo tega, da "večina spletnih storitev ni bila zgrajena z mislijo na spletno dostopnost, saj so nastali, preden smo začeli govoriti o njej." A ne gre le za slovenski problem, poudarja.
Težave so z različnimi nedostopnimi elementi, kot je nedostopen meni, problemi s prijavo in težave pri uporabi znakovnega jezika. Tudi nekatere implementacije niso dostopne.
Skupni problemi pri spletnih portalih se pojavljajo z iskalnim obrazcem, saj ponekod ni ustrezne oznake za iskalna polja, je povedal. Nedostopni so elementi – gumbi, ikone, to so puščice, košarica, družbeni mediji – tisti z oviranostmi tako ne morejo izbrati funkcionalnosti. Problemi s prijavo so povezani s tem, da nekatere strani nimajo ustreznih oznak, in tako uporabniki ne vedo, kaj morajo zapisati v posamezno polje.
Ne le kot opazovalci, temveč kot kreativni soustvarjalci
Krajnc je optimističen glede novih generacij študentov, ki bodo vedno več razmišljale o spletni dostopnosti, ko bodo prišle v službe. Za zaključek je poudaril, da se moramo boriti za to, da bodo osebe z ranljivostmi bile sposobne sodelovati pri vsebinah skupnosti, in ne le kot opazovalci, temveč kot kreativni soustvarjalci.