Boris Horvat Tihi: MASKE
Maska je včasih imela vesel in simboličen pomen, dandanes je maska žal dobila neko popolnoma drugo dimenzijo razumevanja.
Maska ni več pustovanje ali veseljačenje, ampak vedno bolj pridobiva zlovešč pomen, ki vsaj mene osebno navdaja s tesnobo in strahom do razumevanja vseh ljudi, s katerimi se srečujem v vsakdanjem življenju.
Z masko, brez maske, masko gor, masko dol, za masko, pred masko, kaj je prav in kaj in kdaj ni prav, vse to so vprašanja, ki imajo več odgovorov ...
Kaj zaščitna maska pomeni pri preventivi in ukrepih za zajezitev epidemije, seveda vsi razumemo in jih poskušamo tudi kar najbolj upoštevati, žal pa se vsi skupaj premalo zavedamo, kaj uporaba zaščitne maske povzroča v psihosocialnem smislu.
V Sloveniji živi več kot 150.000 oseb z okvaro sluha, ki si pri komunikaciji večinoma pomaga tudi z odčitavanjem z ust, in vsem tem ljudem je obvezna uporaba klasičnih zaščitnih mask odvzela še to skrajno možnost komunikacije. Pa ne gre le za odčitavanje z ust, ampak je bistvenega pomena za razumevanje tudi popačenje vseh zvokov, ki jih povzročajo zaščitne maske ali vsi možni vizirji in pregrade, ki se zdaj uporabljajo vsepovsod, v trgovinah, knjižnicah, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, občinah, bankah in vseh drugih javnih ustanovah.
Razumevanje povedanega je vsesplošen problem ne samo nas, osebah z okvaro sluha, ampak tudi za številne sodržavljane, ki se s to problematiko spoprijemajo na delovnem mestu; naj navedem le en primer obiska knjižnice v Ljubljani, kjer sem bil osebno navzoč prav te dni ob mednarodnem dnevu gluhih. Oseba s težko okvaro sluha in vida je vljudno pristopila k okencu za stranke v skladu z vsemi predpisanimi ukrepi, seveda z zaščitno masko in obveznim razkuževanjem, potem pa so jo po vsem mučnem pregovarjanju lepo prosili, naj rajši sname masko, ker sicer ni nobene možnosti, da bi se pravilno razumeli. In smo vsi navzoči maske sneli in se na ustrezni razdalji lepo sporazumeli.
Kljub temu da je bila država deloma razumevajoča in je celo v uradnem listu zapisala, da smo osebe z okvaro sluha delno oproščene uporabe mask med komuniciranjem ali tolmačenjem, smo vse prevečkrat deležni nerazumevanja in včasih tudi grobih histeričnih verbalnih napadov, kar sem tudi sam osebno doživel v ljubljanski garažni hiši pri starejšem gospodu, ki ga seveda povsem razumem, ampak on očitno mene ni, saj moja invalidnost ni vidna.
In ko se že na ravni države nabavljajo različna zaščitna sredstva, tudi maske iz serviet z gumicami in še kaj brez ustreznih certifikatov, bi bil po mojem mnenju res že skrajni čas, da če zaščitne maske morajo biti, naj se uporabljajo take, ki so prijazne do vseh nas, pa še bolj zdrave in zračne so za vse uporabnike.
Prozorne maske ali priročni vizirji bi bili nadvse dobrodošli povsod, še posebno v izobraževalnem sistemu in v vseh javnih ustanovah, zagotovo tudi v parlamentu, saj celo poslanci in ministri sami ugotavljajo, kakšne težave v medsebojni komunikaciji jim povzroča uporaba klasične zaščitne maske.
Napisano z velikim upanjem, da bodo država in sodržavljani imeli razumevanje za vse oseb z okvaro sluha.
Predvsem pa iskreno napisano vsem odločevalcem z upanjem, da bodo imeli razumevanje za otroke v šolah, ki jim obvezna uporaba navadnih zaščitnih mask uničuje šolstvo in otroštvo, ne nazadnje pa lahko tudi zdravje.
Napisano pa tudi v upanju na razumevanje starejše populacije, v kateri že vsako drugo osebo pesti izguba sluha in jim navadne zaščitne maske drastično poslabšujejo kakovost bivanja v tretjem življenjskem obdobju, še posebej pa vsem tistim, ki bivajo v domovih za starejše.
Ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa imajo lahko tudi hude stranske učinke, ki jih ne bi smeli spregledati, bi jih bilo pa lahko precej manj z malce več strpnosti in razumevanja. x
Boris Horvat Tihi,
predsednik odbora naglušnih ZDGNS
Pismo je objavljeno z dovoljenjem gospoda Borisa Horvata Tihija.