Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v javno obravnavo posredovalo besedilo predloga zakona o socialnem vključevanju invalidov. Zakon širi krog upravičencev - invalidov, ki si zaradi invalidnosti ne morejo sami zagotavljati sredstev za osnovno preživetje, so pojasnili na na ministrstvu. Zakon bo nadomestil zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983.
Pripravljavci predloga zakona so sledili sodbi ustavnega sodišča iz leta 2007 in konvenciji Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov iz leta 2006, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008. Predlog, ki ga je ministrstvo pripravilo v sodelovanju s strokovnimi delavci s tega področja in predstavniki zainteresirane javnosti, širi krog upravičencev na invalide z najtežjimi avtističnimi motnjami in invalide z zmernimi in hudimi možganskimi poškodbami ali okvarami. Ureja pravice do denarnih prejemkov najtežjih invalidov in uvaja podporne storitve za njihovo lažje vključevanje v življenje v skupnosti. Zakon tudi omogoča prehajanje prejemnikov nadomestila v zaposlitev in nazaj.
Kdo lahko pridobi status invalida?
Status invalida bi po zakonu lahko pridobile polnoletne osebe z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju, osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo hudo obliko neprilagojenega vedenja, ki jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje, gluho-slepi, osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in najtežje gibalno ovirane osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo same vključevati v družbo in si zagotavljati socialne varnosti. Kot je navedeno v predlogu, je namen zakona ustvarjati pogoje za čim bolj enakopravno in enakovredno življenje omenjenih oseb ob najširši družbeni podpori vseh, ki se z njimi na kakršen koli način srečujejo. Država s podpornimi storitvami spodbuja čim bolj samostojno življenje invalidov v skupnosti, omogoča izvajanje inovativnih programov in usposabljanj za invalide, ki jih lahko izvajajo fizične ali pravne osebe, ne glede na njihov pravni status, ki imajo pridobljena znanja s področja invalidnosti. Izvajanje programov in usposabljanj mora biti neprofitno, je še navedeno v predlogu.
Odrasle osebe z avtizmom pogosto nimajo diagnoze
"Predlog Zakona o socialnem vključevanju invalidov vključuje tudi osebe z avtističnimi motnjami, ki do sedaj niso bile deležne te vrste socialne pomoči. Gre za tisto podskupino oseb z avtizmom, ki imajo hude težave pri prilagajanju in socialnem vključevanju. Predlog zakona tako pomeni velik korak naprej v smislu socialne varnosti teh oseb," so ocenili v Zvezi nevladnih organizacij za avtizem Slovenije. Predsednica zveze Sandra Bohinec Gorjak je v preteklosti večkrat opozorila na neurejenost pravic oseb s avtizmom: "Pri dopolnjenem 18. letu odrasli z avtizmom pogosto nimajo diagnoze, ker jih sistem v preteklosti sploh ni diagnosticiral in so bili prepuščeni skrbi staršev. V državah, kjer so njihove pravice zagotovljene, da bi se odrasli znašli v strukturiranju dneva, komunikaciji in vzpostavljanju stika z okoljem, potrebujejo osebnega asistenta. Pri nas imajo odrasli pogosto težave pri iskanju službe, če pa jo dobijo, jo težko obdržijo. Nimajo tudi ustrezno usposobljenega zagovornika, ki bi jih zastopal v kritičnih okoliščinah. V tujini imajo varno hišo, posebne strokovne centre za odrasle."
Avtizem kot osnovna motnja
Doslej odrasli s spektroavtistično motnjo niso imeli zakonske možnosti za pridobitev statusa invalidnosti, še opozarja Gorjakova: “Pri nas trenutno lahko dosežejo invalidnost le, če imajo neko drugo motnjo, denimo obsesivno-kompulzivno motnjo, avtizem pa je pridružena motnja. Prizadevamo si, da se avtizem prizna kot osnovna motnja in podlaga za invalidnost in da bi bilo mogoče prehajati iz statusa invalidnosti v aktivno delovanje. Odraslim naj bi bila zagotovljena pravica do osebnega asistenta ali možnosti bivanja v posebnem centru, ki bi skrbel za odrasle s spektroavtistično motnjo; tam bi jim strokovnjaki svetovali, kako rešiti težave, in jim pomagali pri urejanju osebnega življenja, pri finančnih problemih, iskanju in ohranjanju zaposlitve, pri urejanju njihovih pravnih poslov, omogočili zagovornika itd.”
V.P.