Razumevanje te motnje je v zadnjih 30 letih doživelo pomemben napredek, številne raziskave so pokazale, da je za doseganje optimalnih rezultatov ključna zgodnja obravnava avtizma. Toda velika vrzel med strokovnimi smernicami in storitvami zgodnje obravnave v klinični praksi, slednje so otrokom z avtizmom pogosto ponujene prepozno, ostaja. Da bi naslovili teme, povezane z zgodnjo obravnavo otrok z avtizmom, so se v Zavodu To sem jaz odločili, da 12. in 13. novembra 2021 organizirajo mednarodno konferenco EMentH - Early Childhood Mental Health International Conference - z naslovom Autism in Infants and Toddlers ali Avtizem v obdobju dojenčka in malčka.
Spletni dogodek bo v celoti potekal v angleščini. Združil bo vodilne strokovnjake s področja avtizma v zgodnjem otroštvu, ki bodo govorili o prepoznavanju, obravnavi in razumevanju otrok z avtistično motnjo. Na konferenci bodo gostovali: dr. Hanna A. Alonim, Sally J. Rogers, Ph. D., Temple Grandin, Ph. D., Pamela Wolfberg, Ph. D., Giacomo Vivanti, Ph. D., dr. Lauren Franz, dr. Richard Solomon, MD, Tina Rehberger, univ. dipl. psih., dr. Costanza Colombi, dr. Stella M. Acquarone, dr. Elad Vashdi, Sherri Cawn, MA, Maude Le Roux, dr. Ana Bezenšek, Kim Barthel, dr. Marija Stojkovic, Svetlana Masgutova, Ph. D., in Isabelle Renard-Fontaine.
Prijave na konferenco sprejemajo do 10. novembra. Organizatorka dogodka Nina Korošec, mag. prof. spec. in reh. ped., soustanoviteljica Zavoda To sem jaz, pravi, da bo to prvi tovrsten dogodek v Sloveniji. »Ne morem trditi s popolno gotovostjo, ampak mislim, da bo tudi eden prvih takšnih dogodkov v Evropi, sploh kar zadeva osrednjo temo, avtizem v obdobju dojenčka, pa tudi kar zadeva gostujoče predavatelje, osebno še nisem zasledila, da bi bili predtem kjerkoli v Evropi vsi sočasno na istem dogodku.« Udeleženci, ki prihajajo iz različnih koncev sveta, bodo lahko prisluhnili kratkim predavanjem, tem pa bodo sledile tudi diskusije.
Program konference je razdeljen v tematske sklope.
Prvi dan konference: diagnoza, starši in vzgojitelji, terapevtski modeli zgodnje obravnave
Udeležence bo uvodoma nagovorila dr. Hanna A. Alonim, ena največjih strokovnjakinj na svetu za avtizem v obdobju dojenčka, ki ima za seboj skoraj 40 let klinične prakse in raziskovanj, v Izraelu vodi zelo uspešno kliniko in usposablja terapevte.
V prvem sklopu predavanj bodo govorci spregovorili o zaznavanju in diagnozi avtizma. Nina Korošec o podrobnostih: »Kako sploh prepoznati prve znake, kakšna je optimalna organizacija znotraj multidisciplinarnega tima in kaj se zgodi v obdobju od prepoznavanja prvih znakov do prejetja ustrezne pomoči?«
Naslednji tematski sklop bo naslovil starše, skrbnike in vzgojno-izobraževalne ustanove. »Vemo, da otroci večino časa preživijo v dveh okoljih: prvo okolje je družina, drugo pa so vrtci in osnovne šole. Z vidika uspešnosti obravnave je zelo pomembno, kako že naučeno razširiti na vsa področja, govorimo o generalizaciji, ki je pravzaprav cilj obravnave; da bo otrok to znanje znal uporabljati v svojem življenju. Novejše smernice se osredotočajo na starše in kako jih opolnomočiti, kako približati obravnavo otrokovemu domačemu okolju. Tudi opolnomočenje zaposlenih v vrtcih je pomembna tema, ker se pogosto spopadajo z velikimi težavami pri vključevanju otrok z avtizmom in nudenju ustrezne pomoči.«
Zadnji petkov tematski sklop predavanj pa bo predstavil terapevtske modele v zgodnji obravnavi. »To bo eden pomembnejših delov konference, v katerem bomo soočili tri zelo pomembne modele. Tekom zgodovine so se modeli konstantno spreminjali, v ozadju vsakega od njih je druga terapevtska paradigma in vsaka po svoje razume, kaj naj bi bil najboljši pristop k otroku z avtizmom. Ogledali si bomo Early Start Denver Model (ESDM), ki ga bo predstavila njegova soustanoviteljica doktorica Sally J. Rogers, najdemo jo v zgornjem odstotku najbolj branih in citiranih člankov. V svetu avtizma je izjemno pomembna tudi zato, ker je združila diametralno nasprotni veji zgodnje obravnave, to sta vedenjski in razvojni pristop. ESDM je zelo uspešen in razširjen, predvsem v ZDA, prisoten pa je tudi v Evropi in zadnja leta se širi v Slovenijo. Spoznali bomo tudi pristop Mifne, gre za visoko intenzivno družinsko obravnavo, ki jo bo predstavila dr. Hanna A. Alonim, in model integriranih igralnih skupin ustanoviteljice doktorice Pamele Wolfberg.«
Drugi dan konference: smernice in dobre prakse, razumevanje avtizma, komunikacija
Prve na sporedu drugega dne bodo smernice in dobre prakse. »Tu se nam bo predstavila ena od dveh Slovenk, ki bosta predavali na konferenci, Tina Rehberger, in sicer s pregledom področja: kakšne obravnave so nam na voljo, kakšna so priporočila stroke? Costanza Colombi, strokovnjakinja za avtizem iz Italije, bo predstavila svoje delo z dojenčki in malčki. Nastopila bo tudi Svetlana Masgutova, snovalka modela MNRI® Reflex Integration, ki prav tako velja za dobro prakso v smislu podporne obravnave avtizma.«
Sledil bo tematski sklop: razumevanje avtizma. Korošec pojasnjuje: »Tu je še veliko neznanja in polemik o tem, kako osebe z avtizmom doživljajo svoj vsakdanjik, kakšen je svet otroka z avtizmom in kako čustvuje? K boljšemu razumevanju bo zelo veliko pripomogla doktorica Temple Grandin, ki ima številne spomine iz zgodnjega otroštva in o njih zelo barvito pripoveduje. Zaslovela je kot znanstvenica, ki preučuje vedenje živali, pa tudi zaradi svoje življenjske poti, po vsem svetu predava o svoji izkušnji z avtizmom. Z njo smo že prej naredili intervju, ki ga bomo predvajali na dogodku.« Znotraj tega sklopa bodo govorili tudi o senzornem procesiranju. »Težave z njim naj bi bile v sami srčiki avtizma,« pravi Korošec in dodaja, da bo pozornost namenjena tudi povezanosti avtizma in travme.
Zadnji tematski sklop konference bo posvečen komunikaciji. »Prav ta je namreč eden izmed osrednjih kriterijev za prepoznavanje avtizma in obenem področje, kjer poznamo več pristopov, tudi tukaj bomo soočili različne modele. Najprej nam bo Sherri Cawn predstavila perspektivo iz razvojne paradigme, kako bi se otrok moral razvijati in kakšni so prvi komunikacijski znaki, ki kažejo na avtizem. Potem bo dr. Elad Vashdi, avtor modela VML (Verbal Motor Learning), predstavil svoje delo z otroci z avtizmom, ki imajo pridruženo apraksijo govora. Dr. Ana Bezenšek, zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, pa nam bo predstavila delo s sistemom PECS (Picture Exchange Communication System), gre za komunikacijo s pomočjo uporabe slik.«
Dodatne informacije o konferenci so dostopne na spletni strani www.ementh.eu ali na EMentH 2021 profilu na Facebooku.