Hrup je neželen zvok. Pri preveliki izpostavljenosti lahko pri ljudeh povzroči vznemirjenost, motnje spanja, poškodbe sluha ter poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Letošnji, že dvajseti mednarodni dan ozaveščanja o hrupu poteka pod sloganom Brez hrupa živimo bolje, želi pa opozoriti na nujnost, da hrup v okolju zmanjšamo ter ohranimo mirna območja v urbanem in naravnem okolju.
Hrup spremlja razvoj civilizacije in se čedalje bolj širi v naše bivalno in naravno okolje. Na hrup se sicerlahko navadimo in ga sčasoma ne zaznamo več, vendar kljub temu pri preveliki obremenitvi na naše zdravje in počutje učinkuje negativno. Ljudje smo hrupu lahko izpostavljeni na delovnem mestu ali v drugačnem okolju, na primer v mestu ob glavnih prometnih cestah, v bližini industrijskih obratov, železniških prog ali letališč, na javnih prireditvah, v diskotekah in gostinskih lokalih ali doma, kjer hrup povzročajo različni gospodinjski aparati, televizijski in radijski sprejemniki in tudi otroške igrače. Predvsem mladi so pogosto izpostavljeni čezmerni obremenitvi z zvokom pri uporabi prenosnikov za poslušanje glasbe.
Hrup in zdravje
Hrup lahko na zdravje in počutje ljudi vpliva na zelo različne načine. Učinki so odvisni od ravni hrupa in drugih značilnosti zvoka, od našega počutja in aktivnosti, s katerimi se ukvarjamo v času, ko nas hrup zmoti, ter od pomembnosti informacije, ki nam jo zvok posreduje. Učinki so odvisni tudi od našega odnosa do vira hrupa. Pri posebej ranljivih skupinah ljudi, kot so starejši, otroci, slepi in slabovidni, ljudje s poškodbo sluha, občutljivejši ljudje ali osebe z duševnimi motnjami, so vplivi navadno večji.
Okoljski hrup ima lahko na zdravje ljudi več negativnih učinkov. Med temi učinki so: poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje. Škodljivih posledic, ki jih prinaša hrup, se je treba zavedati in jih poskušati čim bolj omiliti. Ozaveščanju o škodljivih posledicah hrupa je pri nas posvečen letošnji 23. april.
Negativni učinki hrupa na zdravje in počutje otrok
Hrup lahko negativno vpliva na učenje, jezikovne sposobnosti, motivacijo in koncentracijo, dolgoročno pa lahko vpliva tudi na spomin in uspešnost izvajanja bolj ali manj zahtevnih nalog. Hrup je pri otrocih tudi pogost vzrok razdražljivosti in motenj vedenja, izzove pa lahko tudi stres, ki se kaže s povišanim srčnim utripom. Zaradi hrupa v okolju se lahko pojavijo motnje spanja in s tem zmanjšanje obnavljanja telesnih in možganskih funkcij. Posredno pa hrup vpliva tudi na glasnejše govorjenje, kar lahko privede do hripavosti in poškodb glasilk. Seveda se da raven hrupa v vrtčevskem in tudi šolskem okolju znižati z ustreznimi ukrepi, kot so postavitev protihrupnih ograj med vrtcem ali šolo in prometno cesto, ureditev zunanjega prometa – zmanjšanje hitrosti, zagotovitev mehke cestne površine, ki zmanjša hrup prometa, dobra zvočna izolacija prostorov, zmanjšanje hrupa naprav v prostoru, zmanjšanje prenatrpanosti v prostoru, uporaba prenosnih sten, ki zagotavljajo mirnejše delovne kotičke itd. Seveda pa je bistveno tudi izobraževanje otrok o škodljivosti hrupa, ki ga lahko povzročajo tudi sami z uporabo glasnih igračk in glasnim govorjenjem. Številni otroci med pisanjem domačih nalog radi poslušajo glasbo. A naloge jim bodo šle dosti bolje od rok brez glasbene spremljave, saj je logično sklepanje, ustvarjalno razmišljanje in pomnjenje uspešnejše v mirnem okolju. Pri risanju, barvanju in ročnih delih pa glasba v ozadju ne moti.
Hrup lahko zmanjšamo tudi s tem, da se drug drugega naučimo poslušati.
Glasna glasba – nevarnost za mladostnike
Dolgotrajna izpostavljenost hrupu, ki presega glasnost 85 dB, lahko povzroči poškodbe sluha. Številni mladostniki radi poslušajo glasbo po slušalkah, se udeležujejo koncertov, zahajajo v klube in druge kraje z glasno glasbo. Ne zavedajo pa se nevarnosti, ki jo te navade prinašajo. Obiskovanje koncertov, na katerih moramo kričati, da nas drugi slišijo, in po katerih nam še nekaj dni zvoni v ušesih, se morda ne zdi škodljivo, vendar lahko trajno poškoduje sluh, kar opazimo šele čez nekaj let. Toda svoj sluh lahko zaščitimo z uporabo posebnih čepkov, ki znižajo glasnost za 15 do 30 dB, ravno toliko, da zaščitijo naš sluh, a ne vplivajo na užitek ob glasbi. Prav tako je pri poslušanju glasbe na prenosnih napravah bolje uporabljati naglavne slušalke, saj te bolje dušijo zvok iz okolice kot ušesne slušalke.
Sluh – eden izmed petih čutov
Človek ima pet čutov: vid, sluh, voh, okus in tip. Na vprašanje, kateri čut je najpomembnejši, večina odgovori, da je to vid. Dejstvo pa je, da je vsak čut pomemben. Z očmi zaznamo širino vidnega polja, ušesa nam služijo za nadzor prostora 360 stopinj okoli nas. Z ušesi lahko ugotovimo tudi to, kar se dogaja za našim hrbtom. Zato je prav, da se za sluh naučimo skrbeti in poskušamo delati ter živeti v okolju, ki ni obremenilno s pretiranim in škodljivim hrupom.
Članek je povzetek informacij, dostopnih na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, www.nijz.si.x
V. R.
