Majhen vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa, omogoča ljudem s hudo in popolno izgubo sluha ponovno ali sploh prvič slišati. V letu 2019 je po podatkih Nacionalnega inštituta za gluhoto in govorne motnje polžev vsadek v svetu uporabljalo 736.900 ljudi.
Polžev vsadek sestavljata dva dela. Zunanji, t.i. govorni procesor, ki pretvarja zvočno valovanje iz okolice v električne impulze, in notranji z elektrodo, ki je nameščen tik pod kožo za ušesom, ki pošilja impulze do slušnega živca.
Po implantaciji elektronskega dela je potrebna celovita rehabilitacija, ki od posameznikov zahteva dobro, aktivno in tudi dolgotrajno sodelovanje. Uspešna rehabilitacija, ki pomeni dober sluh in s tem uspešno komunikacijo v okolju, pa vodi v polnopravno vključevanje oseb s polževim vsadkom v vsakdanje življenje in s tem večje zadovoljstvo in kakovost življenja.
Kljub temu imajo osebe s polževim vsadkom določene nenaslovljene potrebe, saj še tako dobra tehnologija ne more nadomestiti naših naravnih sposobnosti, so zapisali v sporočilu za javnost ZDGNS ob mednarodnem dnevu polževega vsadka. »To se je še posebej pokazalo v preteklih dveh letih. Obrazne maske sicer ščitijo, pogosto pa onemogočajo komunikacijo, saj se veliko ljudi z polževim vsadkom opira na branje z ustnic. Digitalizacija okolja in izvajanje različnih storitev na daljavo sta dobrodošla, toda pogosto pri odraslih in tudi otrocih povzročata dodaten stres, saj zahtevata dodatno znanje in usposabljanje, kar predstavlja oviro pri socialnem vključevanju,« so opisali svojo izkušnjo.
Vlaganje v sluh je vlaganje v kakovost življenja ljudi
Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije se ob letošnjem mednarodnem dnevu polževega vsadka pridružujejo Evropski organizaciji oseb z izgubo sluha /EUROCIU ter Mednarodni akcijski skupnosti za polžev vsadek (CIICA), ki današnji dan obeležuje pod geslom: Vlaganje v sluh je vlaganje v kakovost življenja ljudi.
O polževem vsadku
Polžev vsadek oz. kohlearni implant je naprava, ki posnema delovanje notranjega ušesa. Zvočno informacijo s pomočjo električnega toka prenaša neposredno v slušni živec.
V svetu so sredi osemdesetih let začeli rutinsko vsajati polžev vsadek za pomoč pri prirojeni in pridobljeni gluhosti, razvoj takšne naprave pa sega v šestdeseta leta v Francijo. Strokovnjaki so na samem začetku v uho vstavili bakreno žico in z električnim tokom dražili končiče slušnega živca. Zaradi spodbudnih rezultatov so se nadaljnjih raziskav lotili številni znanstveniki, vse od elektroinženirjev, fizikov, zdravnikov do fonetikov, jezikoslovcev, psihologov in surdopedagogov. V dvajsetih letih so uspeli tehnologijo izpopolniti do te mere, da je vstavitev polževega vsadka postala povsem rutinska operacija.
V Sloveniji so tovrstno operacijo prvič opravili na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo na UKC Ljubljana spomladi leta 1996. Prva dva posega so opravili pri odrasli osebi in pri otroku. Do sedaj je bilo v Sloveniji implantiranih približno 500 polževih vsadkov, tudi nekaj bilateralnih.