Pes vodnik slepemu ne more nadomestiti vida, omogoči pa mu varno in hitrejše gibanje po poteh, ki jih slepi pozna. Z njihovo pomočjo postanejo slepi samostojnejši in samozavestnejši, ker vedo, da zmorejo ovire premagati tudi sami.
Proces šolanja psa vodnika traja od 9 do 12 mesecev. V tem času pse naučijo obveznih povelj ter jih ustrezno testirajo, v zadnjem mesecu šolanja pa se v trening vključi tudi bodoči lastnik, ki psa spozna s svojim življenjskim okoljem in slogom. Njegovo poslanstvo je, da slepega opozarja na morebitne nevarnosti, kot so avtomobili, nevarni prehodi za pešce, drogovi. Ključnega pomena je, da je pes potrpežljiv in prilagodljiv, hkrati pa vodljiv, zanesljiv in v izredni psihični in fizični kondiciji. Trenutno v Sloveniji pse vodnike šola pet posameznikov oziroma šolskih centrov.
Prevladujoča pasma med psi vodniki slepih v Sloveniji je labradorec, ponekod pa tudi zlati prinašalec, mešanec obeh pasem ali nemški ovčar. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je pes vodnik klasificiran kot medicinsko tehnični pripomoček, zato mora sredstva za njegovo šolanje prispevati ZZZS. Uporabniki pa na psa vodnika ne gledajo kot na pripomoček, temveč kot na pravega družinskega člana in življenjskega sopotnika.
V Sloveniji 28 psov trenutno opravlja delo pomočnikov oziroma vodnikov
Na ZDSSS (Zvezi društev slepih in slabovidnih Slvoenije) so v poslanici ob tem dnevu zapisali: »Pes vodič ali pes vodnik slepih, je izraz, ki opredeljuje vrhunsko izšolanega psa, ki s svojim primernim karakterjem oziroma s svojimi vedenjskimi lastnostmi, priučenim znanjem, pridobljenimi izkušnjami in navezanostjo na svojega slepega uporabnika, le tega varno in zanesljivo spremlja in vodi po vsakodnevnih poteh. Skupaj se odpravita na sprehod, opravita nakupe, obiščeta pošto, banko, zdravnika in podobno. Tak pes prepozna trenutne situacije na poti in se jim sproti prilagaja. Trenutno takšno delo v Sloveniji opravlja 28 štirinožnih pomočnikov, dva pa se jim bosta pridružila, takoj ko bodo sproščeni posebni ukrepi in bodo tako dani pogoji, da bosta lahko opravila še zadnji izpit.«
Sabina Dermota poudarja, da je pes vodnik obenem tudi čudovit družinski pes in zvesti spremljevalec.
Sabina Dermota je slepa od rojstva, že osem let pa je uporabnica psa vodnika, labradorca Barona. Napisala je tudi spremno besedo k Priročnik za uporabnike psov vodnikov in njihove svojce, ki je pri Zvezi slepih in slabovidnih Slovenije izšel leta 2018. Sabina Dermota je tudi strokovna sodelavka v komisiji za pse vodnike pri ZZZS.
Dobra skrb pa mora biti obojestranska, poudarja gospa Dermota: »Zaradi posebnih okoliščin, ki so nastale kot posledica epidemije s koronavirsno boleznijo, smo uporabniki psov vodičev prisiljeni še bolj skrbno paziti na naše štirinožne pomočnike. Dogaja se namreč, da je v tem času veliko več psov prosto spuščenih, njihovi lastniki pa pogosto ne razumejo, zakaj je to moteče za nas in naše pse vodiče. Tudi do veterinarskih storitev je v tem času težje priti, zato se moramo izogibati situacijam, ki bi botrovale obisku veterinarske ambulante. Po drugi strani pa imamo uporabniki psov vodičev privilegij, da opravimo veliko več gibanja na prostem, kot bi ga brez našega pomočnika. Pomembno je dejstvo, da pri tem nismo odvisni od spremstva ljudi in imamo kljub temu ob sebi vedno družabnika, ki nam pomaga preživeti ta čas osamitve. Zato smo uporabniki psov vodičev v tem času še posebej hvaležni, da imamo ob sebi zvestega prijatelja, ki nas nikoli ne bo pustil na cedilu.«