Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi bodo tokrat govorili o tem, zakaj zavarovalnice dražijo premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in o argumentih za in proti njegovi ukinitvi.
Kako v prihodnje vsem nam zagotoviti kakovostno in dostopno zdravstveno oskrbo, je vprašanje, s katerim se je ekipa Kode v tej sezoni večkrat ukvarjali. Tokrat pa bo pod drobnogled vzela dopolnilno zdravstveno zavarovanje, argumente za in proti njegovi ukinitvi oziroma preoblikovanju. Povod za temo je zvišanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tri komercialne zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, podražitev, za katero so se odločile v zadnjem letu, utemeljujejo tudi z zvišanjem cen zdravstvenih storitev, na zdravstvenem ministrstvu pa temu oporekajo. Poglejmo podrobnosti. Vzajemna in Triglav sta s prvim majem premijo dopolnilnega zavarovanja dvignila na dobrih 30 oziroma slabih 31 evrov. Dobrih 30 evrov mesečno od decembra lani zaračunava tudi Adriatic Slovenica. Razlogi za podražitev: povečan obseg izvedenih zdravstvenih storitev, ki jih delno krije tudi dopolnilno zavarovanje in za skoraj 5-odstotno povišanje cen zdravstvenih storitev v letošnjem letu. Vzajemna je lani sicer pridelala več kot 5 milijonov evrov izgube, sofinancirati mora tudi vladni projekt za skrajševanje čakalnih dob.
Cene zdravstvenih storitev so se od krize leta 2009 večinoma zniževale
Na zdravstvenem ministrstvu potrebe po zviševanju premij ne vidijo, nasprotno - trdijo, da so se cene zdravstvenih storitev od krize leta 2009 večinoma zniževale, do danes skupaj za osem odstotkov in pol, zavarovalnice pa v tem obdobju niso ustrezno zmanjševale premij. In še: zavarovalnice so samo v letu 2016 porabile okoli 8 milijonov evrov samo za medsebojno prevzemanje zavarovancev, veliko denarja - okoli deset odstotkov - gre obratovalne stroške. Triglav je tako lani za obratovanje porabil skoraj 14, Adriatic Slovenica pa dobrih 10 milijonov evrov. Za primerjavo: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za obratovanje nameni manj kot 2 odstotka prihodkov. Tudi zato, tako ministrstvo, sedanja oblika dopolnilnega zavarovanja ni ustrezna. Zato, da so predvideli ukinitev dopolnilnega zavarovanja in ga preoblikovali v solidarno zdravstveno doplačilo. Na ta način bi za zdravstvene storitve lahko namenili dodatnih 50 milijonov evrov.
Zavarovalnice vračajo žogico
Dopolnilno zavarovanje se ukinja že od leta 2001, a vedno znova se vse ustavi ob vprašanju, kako nadomestiti 500 milijonov evrov, ki se jih na ta način zbere, pravijo na Vzajemni. Da je treba slovenski zdravstveni sistem nadgraditi se strinjajo na Adriaticu Slovenica, kjer obžalujejo, da so vsi dosedanji poskusi propadli. Na Triglavu dodajajo, da morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je sistem zdravstvenega varstva, izjemno premišljeni in rezultat splošnega sistema. Sicer lahko pride do nepopravljivih posledic za zdravstveni sistem in paciente.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje smo dobili leta 1992
Zakonsko podlago za dodatno zdravstveni zavarovanje smo dobili leta 1992 s sprejetjem Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki velja še danes. »Takrat smo sprejeli dve ključni spremembi v primerjavi s tem, kar smo imeli prej v Jugoslaviji. Ustanovili smo Zdravstveno zavarovalnico in pripeljali smo prostovoljno ali dodatno zavarovanje. Zakaj smo ga vpeljali? Ker smo v Jugoslaviji imeli plačevanje participacije za vsako storitev in za vsak recept je bilo treba nekaj doplačati. Tudi to doplačilo ni bilo socialno nič pravično. Res pa je, da so bile razlike med nami takrat manjše kot so danes,« pojasni dr. Božidar Voljč, ki je bil minister za zdravje med 1992. in letom 1997. Sedem let se je denar za dodatno zdravstveno zavarovanje stekal v javno blagajno znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje. »Potem pa se zbudijo zavarovalniški interesi in se odločijo, da se po neki evropski direktivi ta denar ne sme zbirati v javni blagajni in da je to potrebno izločiti. In je ZZZS sam ustanovil Vzajemno, leta 1999,« pove novinarska Radia Slovenija Helena Lovinčič, ki že vrsto let spremlja področje zdravstva.
Vzajemni sta se kmalu pridružili še Adratic in Triglav
»Sistem je bil na začetku mišljen kot nek izhod v sili. Bil naj bi bil začasen, vedeli so, da gre tu na nek način za nepravičen sistem, a ga imamo še danes,« doda Lovinčičeva. Da dodatno zdravstveno zavarovanje ne more biti določeno na solidarnostni osnovi, je prepričan tudi dr. Božidar Voljč: »Dodatno zavarovanje je namreč prostovoljno, vsak se zavaruje, če se želi in to zavarovanje se prodaja. In v kolikor bi dodatno zavarovanje kakorkoli že spremeniti, bi morali z novo zakonodajo ključno spremeniti njegovo naravo. Kajti , nemogoče je skoraj, da si predstavljam, da bi neko dodatno zavarovanje, ki je prostovoljno bilo ločeno po socialnih slojih, ker bi to bila implikacija še za druge velike spremembe v naši družbi, ne samo na področju zavarovanja.«
Več poskusov spremembe obstoječega sistema
Obstoječi sistem so sicer doslej poskušali preoblikovati skoraj vsi dosedanji ministri za zdravje, a brezuspešno. »Po eni strani pravijo, da gre za zavarovalniški lobi, ker je tu vsako leto gotovih 450 milijonov zbranih. Tu so številna delovna mesta, konec koncev. Pa tudi, če ukineš ta sistem, moraš zagotoviti od nekje vsaj enako količino denarja, ki pa bo pošten, pravičen vzdržen. In se zdi, da je to neka formula, ki je še nismo dorekli. Po drugi strani pa vidim, da je tu finančno ministrstvo, ki daje neke ovire, ker žonglira med obremenitvijo in stroški dela, na eni strani pa davčnimi obremenitvam, davki, tako, da vprašanje, komu bo to uspelo,« meni Lovinčičeva. »Več bi ga ostalo, če bi bilo manj stroškov režije, stroškov z nagradami, z nadzornimi sveti in z vsemi podobnimi zadevami, ki jih poznamo in o katerih je toliko govora,« še doda Voljč. Tri zasebne zavarovalnice za stroške namenijo okoli 10 do 15 odstotkov zbrane premije, ZZZS pa slaba dva odstotka.
Več v oddaji Koda
O tem, zakaj zavarovalnice dražijo premije in o argumentih za in proti ukinitvi dopolnilnega zavarovanja ter kako v prihodnje vsem nam zagotoviti kakovostno in dostopno zdravstveno oskrbo v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 29. maja ob 17.31 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.