Predstavniki YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa in več njihovih somišljenikov je v torek, 6. februarja 2024, na novinarski konferenci izrazilo prepričanje, da novi zakon ne sme spreminjati koncepta veljavnega zakona in mora uporabnikom omogočiti neodvisno življenje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pozvali, naj upošteva njihova opozorila.
Na ministrstvu pa so v odzivu za STA zagotovili, da se zavedajo pomena osebne asistence za uporabnike, ki se "s pomočjo osebne asistence lahko polno in učinkovito ter enakopravno vključujejo v družbo in v njej neodvisno, aktivno in enakopravno sodelujejo na vseh področjih življenja".
Kot so spomnili, je ministrstvo septembra lani v javno razpravo vložilo predlog novega zakona o osebni asistenci, ki ga je pripravilo na podlagi opravljenih nadzorov nad izvajanjem dejavnosti in ugotovljenih nepravilnostih. Prav tako so predlog oblikovali na podlagi več sestankov t. i. pogajalske skupine.
V tej skupini so poleg predstavnikov ministrstva sodelovali predstavniki izvajalcev osebne asistence in uporabnikov, tako predstavniki Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, koordinatorjev invalidskega varstva, Inštituta RS za socialno varstvo in Sindikata osebne asistence. Večkrat so se sestali tudi s predsednico društva YHD Eleno Pečarič.
Pripombe na zakon o osebni asistenci
Ministrstvo je na predlog zakona o osebni asistenci v javni razpravi prejelo vsaj 1500 strani pripomb, ki jih je preučilo, zdaj pa pripravlja novo besedilo zakona. Z novim zakonom želijo vsem najtežjim invalidom, ki osebno asistenco dejansko potrebujejo, zagotoviti celosten in stabilen sistem osebne asistence, ki jim bo še naprej omogočal dejavno življenje in vključevanje v družbo na vseh področjih življenja.
Pripombe na predlog zakona, ki je bil v javni razpravi od 15. septembra do 15. oktobra lani, je imel denimo Zagovornik načela enakosti. Položaj ljudi z invalidnostmi bi se po predlogu poslabšal, je posvaril. S svojimi priporočili je ministrstvo opozoril, da s prenovo zakona odpravlja tudi tisto, kar je v veljavnem zakonu dobro. Ta namreč upošteva določila mednarodne konvencije o pravicah invalidov in prava EU glede enakih možnosti ljudi z invalidnostmi. Medtem predlog zakona odstopa od tega, saj znova uvaja medicinski pogled na invalidnost, je navedel.
Zaradi te konceptualne spremembe so v predlogu po njegovi ugotovitvi uvedeni novi pogoji za pridobitev pravice do osebne asistence, zaradi katerih bo manj upravičencev do storitev. Vsi, ki so postali invalidi zaradi bolezni, bi po novem ostali brez možnosti zanje. Prav tako jih ne bi dobili ljudje z invalidnostjo, ki ni trajna.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je sredi januarja zapisal, da "dolgotrajna oskrba brez vizije, ki ne predvideva niti nujno potrebnih različnih oblik pomoči najranljivejšim skupinam, ob hkratni neposredni težnji po drastičnem zmanjševanju obsega osebne asistence daje jasen signal, da smo se nekje na poti izgubili".
Izrazil je obžalovanje, da predlog zakona o osebni asistenci "gradi na sistemu nezaupanja in pozablja, da je njegov namen uresničevanje zavez, ki smo jih dali za polno in učinkovito integracijo invalidov v družbo".
A ministrstvo je navedbe, da se obseg osebne asistence zmanjšuje, zavrnilo. Do nje so upravičeni vsi uporabniki, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena zakona, saj se pogoji za pridobitev pravice niso spremenili, so sredi januarja pojasnili za STA.