Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Ekipa oddaje Posebna ponudba bo danes vzela pod drobnogled cepljenje otrok.
Pred kratkim je javnost presenetila novica, da je pediatrinja iz Lenarta uveljavila pravico do ugovora vesti zaradi več primerov, ko so starši zavrnili cepljenje otrok. Starše prosi, naj si najdejo drugega zdravnika. Nesporno dejstvo je, da precepljenost upada in ponekod ne dosega več deleža, ki zagotavlja zaščito vsej populaciji. Narašča tudi število vlog za opustitev cepljenja, na ministrstvu za zdravje so jih lani prejeli okoli 600. Novosti na tem področju pa prinaša tudi predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva, da bodo morali starši necepljenih otrok plačati zdravljenje, če bo malček zbolel za boleznijo, ki bi se jo dalo preprečiti s cepljenjem.
Precepljenost v Sloveniji upada že od leta 2007
»Lani smo imeli po 25 letih v Sloveniji prvič spet otroka s tetanusom, seveda ni bil cepljen in bojim se, da je to znanilec večjega števila primerov, ko se bomo soočali še s podobnimi primeri,« je zaskrbljen Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Zdravljenje otroka s tetanusom je stalo dobrih deset tisoč evrov, običajno pa so stroški še višji. Leta 2015 so znašali dobrih 29 tisoč evrov na bolnika, pacienti pa so v bolnišnici v povprečju ležali 57 dni. Odmerek cepiva proti tetanusu, s katerim bi okužbo preprečili, stane slabih dvajset evrov. »Bojim se, da če bi precepljenost še nadalje upadala, bi tudi stroški naraščali,« opozarja Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje. Vendar pri tem ne gre zgolj za stroške. Težava je predvsem v tem, da otroci, ki bi lahko bili cepljeni, pa niso, ogrožajo tiste malčke, ki zaradi bolezni ali pa hudih težav z imunskim sistemom ne smejo biti cepljeni.
Starši, ki ne želijo cepiti: cepljenje naj bo prostovoljno
»Tak otrok, ki ni bil cepljen in prenese v svoj vrtec ošpice, s tem ogroža in to hudo, lahko tudi do smrtne nevarnosti pride, ogroža otroke, ki niso bili cepljeni,« meni Matjaž Zwitter iz Zdravniške zbornice. Kljub temu vse več staršev na zdravstveno ministrstvo naslavlja vloge za opustitev cepljenja. Lani jih je bilo približno 600, od tega so 90 odstotkov vlog dali starši, le 10 odstotkov zdravniki in še to pogosto na željo staršev. Na Švedskem, Portugalskem, Nizozemskem in še kje imajo prostovoljno cepljenje že zdaj, cepljenih pa je od 96 do 98 odstotkov otrok, celo več kot v Sloveniji, kjer je cepljenje obvezno. V Sloveniji takšna rešitev za enkrat ne pride v poštev odgovarjajo na zdravstvenem ministrstvu. Dokaz za to je nizek odstotek cepljenih proti pnevmokoku in HPV-ju, na repu evropskih držav smo tudi po precepljenosti proti gripi. »Smo že pod 5 odstotkov, kar kaže, da bi, če bi uvedli samo priporočljivo cepljenje, pravzaprav resno tvegali znižanje precepljenosti in epidemije,« meni opozarja Mojca Gobec. Ne glede na to, ali bo sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju potrjena, pa se pristojni zavedajo, da zgolj prisila ne bo dala želenih učinkov.
Stiska lenarške pediatrinje
Bernarda Vogrin, pediatrinja v Lenartu, je za starše, ki ne želijo cepiti otrok, nedavno pri Zdravniški zbornici zaprosila za ugovor vesti. Starše, ki otrok nočejo cepiti, je pozvala, naj poiščejo drugega zdravnika. Kot nam je pisno sporočila, se je že pred leti odločila podati ugovor vesti v zvezi z zavračanjem cepljenja iz nemedicinskih razlogov in sicer zaradi zaščite hudo bolnih pacientov: otrok z levkemijo in presajenim srcem in drugih hudo bolnih otrok, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni. Vogrinova ob tem sporoča, da skuša delo v ambulanti organizirati tako, da preživi sama in da preživi njenih 2000 pacientov ter da bi svoje poklicno življenje rada zaključila brez hujše strokovne napake, ki bi jo bremenila do smrti. »Ta ugovor vesti razumemo kot stisko pediatra, ki se v svoji ambulanti srečuje s tistimi, ki cepljenju nasprotujejo, hkrati pa je videl tudi hude zdravstvene posledice zaradi bolezni otrok, ki še mogoče ne morejo biti cepljeni,« meni Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje.
Zmerjanje z Bogom, s Hitlerjem in javno delavko
»Odnos med zdravnikom in bolnikom mora temeljiti na zaupanju. Pediatri skrbimo za bolne otroke in vsaj zame osebno je najhuje, če me starši bolnega otroka ne jemljejo v tem procesu kot svojega zaveznika in kot nekoga, ki ravna v otrokovem najboljšem interesu. Pri kolegici se je seveda pojavil problem ugovora vesti in to razumem. Če ti starši ne zaupajo glede cepljenja, kako ti bodo glede vseh ostalih zdravstvenih postopkov,« se sprašuje Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Pediatrinja Bernarda Vogrin je v pisnem odgovoru na naša vprašanja med drugim zapisala, da nikakor ne pričakuje, da bi ljudje, ki jo zaradi ugovora vesti zmerjajo z Bogom, s Hitlerjem in javno delavko, ter vneto pozivajo k opustitvi poklica, kadarkoli zmogli razumeti stiske zdravnikov. Na Ministrstvu za zdravje so nam sicer še povedali, da je rekorder med starši od pediatra zahteval pisni odgovor na 56 podrobnih vprašanj, povezanih cepivi, cepljenjem in morebitnimi negativni posledicami, povezanimi z njim.
Več v oddaji Posebna ponudba
Je cepljenje res nevarno za zdravje otrok? Ali cepiva povzročajo avtizem? Zakaj je odstotek cepljenih otrok v nekaterih skandinavskih državah, kjer je cepljenje prostovoljno, višji kot v Sloveniji? Bo predlog spremembe zakonodaje učinkovit in bo povečal število cepljenih otrok? So za vse nižjo precepljenost odgovorni tudi zdravniki in pristojne institucije, kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje? Naredijo dovolj za osveščenost staršev? Odgovore na ta in druga vprašanja, povezana s cepljenjem, bodo iskali v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 21. februarja ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.