Danes obeležujemo svetovni dan možganske kapi, ene najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Možganska kap v Sloveniji vsak dan prizadene deset ljudi, oziroma 4000 ljudi na leto. Je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili, so zapisali v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Slogan letošnjega svetovnega dneva je: "Minute lahko rešijo življenja". Poudarjena je dragocenost vsake minute pri prepoznavanju prvih znakov možganske kapi in hitrem pozivu nujne medicinske pomoči ob prepoznavi.
"Prav vsak dan, ko bodo naši dejavniki tveganja za možgansko kap pod kontrolo namreč šteje!"
V izjavi za javnost Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., KO VNINT, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana, povedala: "Ob dnevu možganske kapi je zagotovo najpomembnejše opozoriti na njeno preventivo, na zdrav življenjski slog, gibanje in prehrano s katerimi bomo preprečili nastanek debelosti, diabetesa, vplivali na nastanek arterijske hipertenzije in povišanih maščob v krvi. Možganska kap je v veliki meri posledica dolgotrajnega vpliva vseh teh dejavnikov na naše telo."
Dodaja: "V preteklih letih smo večino izobraževanja usmerili v prepoznavanje in zdravljenje akutne možganske kapi. Veliko je bilo že rečeno glede prepoznavanja znakov akutne možganske kapi. Skoraj ni Slovenca, ki ne bi poznal akronima GROM. Vse več bolnikov je pripeljanih v naše bolnišnice pravočasno in še jim lahko pomagamo. Seveda so vedno mogoče izboljšave in prav je da ob dnevu možganske kapi poudarimo, da je ob znakih akutne možganske kapi še vedno uspešno samo hitro ukrepanje."
Končuje z: "Manj uspešni smo pri samem preprečevanju nastanka možganskih kapi. Pravočasna prepoznava nerednega bitja srca, pa seveda visokega tlaka in ostalih dejavnikov lahko na dolgi rok možganske kapi prepreči. Pri tem je pomembno vedeti, da se možganske kapi občasno pojavijo brez tako imenovane klinične simptomatike (pravimo jim tudi tihe). Prav arterijska hipertenzija, pa tudi sladkorna bolezen in povišan holesterol v krvi so namreč pomembni dejavniki tveganja za bolezen malih možganskih žil in s tem nastanka malih infarktov, ki se jih pacient ne zaveda. Ponavljanje takih kapi pa seveda ima svoje posledice. Bolniki so upočasnjeni, imajo kognitivni upad, depresijo, motnjo hoje in razne druge težave. Zelo pomembno je zavedanje, da lahko tovrstno poškodbo možganov preprečimo samo z rednim nadzorom dejavnikov tveganja. Študije celo kažejo, da je nadzor krvnega tlaka eden od redkih ukrepov, s katerim lahko upočasnimo napredovanje Alzheimerjeve demence. Tako se spet vračamo k preventivi, ki je prav na področju bolezni malih žil nenadomestljiva. Naj na kratko zaključim z mislijo, ki je sicer dobro poznana: "Čas so možgani!" Prav vsak dan, ko bodo naši dejavniki tveganja za možgansko kap pod kontrolo namreč šteje!"
V slovenskem prevodu so navodila združena v geslu GROM
Govor: Oseba ne more govoriti. Lahko veliko govori, vendar nepovezano, nelogično, besede so zabrisane ali slabo razumljive.
Roka: Nenadno ohromi ena stran telesa. Oseba ne more dvigniti roke, ko jo k temu pozovemo. Pade zaradi šibkosti noge in ne more več držati predmetov zaradi šibkosti roke.
Obraz: Ustni kot je, običajno na strani šibkosti udov, povešen, negiben ali priostren.
Minuta: Vsaka minuta šteje! Če prepoznamo katerikoli znak, takoj pokličemo 112 in povemo, da sumimo na možgansko kap. Vsaka minuta poveča možnost trajne možganske okvare.