V četrtek, 22. oktobra, si lahko ob 20. uri na TV SLO 2 ogledate dokumentarni portret Mire Marko, opremljen z zvočnim opisom za slepe in slabovidne gledalce. Mira Marko je bila ena najboljših alpinistk dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je z vzponom po severni steni Špika po Direktni smeri postavila mejnik tako v slovenskem kot v evropskem alpinizmu.
Življenje Mire Marko so v filmsko zgodbo oblikovali v Studiu Virc v koprodukciji z RTV Slovenija. Režisersko taktirko je v rokah držal Žiga Virc, Boštjan Virc pa je poleg scenaristke Mojce Volkar Trobevšek pri filmu sodeloval kot soscenarist ter opravil tudi producentsko vlogo. Z njim smo se pogovarjali o vsebinski zasnovi filma in o samem poteku snemanja.
Kdo je bila Mira Marko in zakaj vas je njena zgodba pritegnila? Mira Marko je eno tistih velikih imen naše zgodovine, ki jo je v nekem trenutku čas pozabil, čeprav je bila v svojem času prav na vrhu evropskega ženskega alpinizma.Mira Marko je arhetipska podoba slovenske ženske, ki se trudi biti enaka moškim ali boljša od njih, pri tem pa si celo omisli moški vzdevek. Je subjekt ali objekt vseh človeških slabosti, ki pa navsezadnje pripomorejo k njenim vrhunskim športnim dosežkom.Zaljubljeni Stanko Tominšek je bil v želji po njeni naklonjenosti pripravljen z njo opraviti skrajno tvegan vzpon v Špiku. Vendar ga je zavrnila in si nakopala na glavo nenaklonjenost njegovih vplivnih sorodnikov. Ljubila je lepega in privlačnega boema Eda Deržaja, ki je skoraj umrl v nesreči, navezan na njeno vrv. Mediji so jo postavljali na laž in sramotili. Bila je postavno dekle, predmet ljubosumja in zavisti. Zanimiv je njen odnos s sodobnico in tekmico Pavlo Jesih, kjer lahko najdemo tudi elemente ljubosumja. V svoji načelnosti se je lotila samega Juliusa Kugyja. Ko je zanosila, se je podredila vlogi cankarjanske matere žrtve in se prenehala ukvarjati z alpinizmom. Tudi umrla je v tišini in pozabljena, kot je to tako klasično v slovenski narodni zavesti. Skratka, že iz teh nekaj podrobnosti njenega življenja je jasno, da je to prava filmska zgodba.
Kako ste zasnovali filmsko zgodbo Mire Marko?
Prvotna ideja scenaristke Mojce Volkar Trobevšek je bila zasnovana kot igrani film. Ko pa sem se k projektu priključil kot soscenarist, smo zadevo preoblikovali v dokumentarni film. Ker je bilo arhivskega materiala premalo, smo se odločili, da zgodbo Mire Marko prikažemo skozi tri različne generacije vrhunskih slovenskih alpinistk in njihovih življenjskih partnerjev, tudi alpinistov. Temeljno ogrodje filma je seveda življenjska zgodba Mire Marko, podprta tudi z ekskluzivnim dostopom do njenih dnevnikov in družinskih fotoalbumov. Ker želimo kot avtorji narediti ustvarjalni korak naprej, nam gola linearna pripoved in naštevanje dejstev, prikaz arhivskih fotografij in morda kakšna dramatizacija ne pomenijo več pravega pristopa. Zgodbo nam pomagajo pripovedovati trije stranski liki: Danica Blažina, Ines Skok in Tina di Batista. Vse so alpinistike, imajo za partnerje alpiniste, imajo otroke in pomenijo vzporeden medgeneracijski prehod na sedanjost. Danica je plezala takoj po drugi svetovni vojni in je nekakšna sodobnica Mire Marko. Ines je plezala v osemdesetih letih, ko je ženski alpinizem v Sloveniji začel dobivati krila, Tina pa je danes ena najboljših slovenskih plezalk. Ta refleksija nam tako olajša vpogled v intimo Mire Marko in njenega življenjskega in plezalnega partnerja Eda Deržaja.
Kaj ste želeli poudariti s prepletanjem življenjske zgodbe Mire Marko z zgodbami še treh slovenskih alpinistk?
Njihove življenjske zgodbe so v marsičem podobne zgodbi Mire Marko Debelak. Tudi one so sprejemale tveganje tega zahtevnega športa, se srečevale s šovinizmom, tudi njih so soplezalci grabili za rit, če se grdo izrazim, tudi same si težko priznajo lastne šibkosti in slabosti, tudi njim je prihod otrok spremenil ukvarjanje s plezanjem. Njihova aktualna refleksija na zgodbo Mire Marko nam omogoča prvoosebni pogled, doda emocionalnost in seveda aktualizira celotno zgodbo. Naše mnenje je, da odgrnitev tančice kontroverznosti nad likom pokojne Mire Marko Debelak v ničemer ne blati njenega lika ali športnih dosežkov. Vsekakor pa podaja objektivnejšo sliko na svet alpinizma in gorništva ter jo mnogo bolj kompleksno povezuje z narodovo bitjo in zavestjo, kot smo si doslej bili pripravljeni priznati, ko so bili v igri vrhunski dosežki slovenskih alpinistov.
S kom ste pri oblikovanju zgodbe še sodelovali?
Poleg že omenjenih je tukaj pomemben tudi Matjaž Deržaj, sin Mire Marko in Eda Deržaja.
Posneti dokumentarni portret drzne alpinistke je bil gotovo velik izziv tudi z organizacijske, producentske strani. Kako ste se ga lotili? Kdo je pri projektu sodeloval? Na kakšne težave ste naleteli?
Dramaturgija filma sledi najpomembnejšemu vzponu Mire Marko – vzponu po severni steni Špika septembra 1926, ki jo za kamero ponovno preplezata Tina di Batista in Tomaž Jakofčič. Pri snemanju v steni so pomagali posadka helikopterja Slovenske vojske, snemalec v steni Anže Čokl in podporna ekipa športnega društva Freeapproved. Ker je snemanje potekalo v Triglavskem narodnem parku, je bilo treba pridobiti tudi ustrezna dovoljenja. Težav na srečo ni bilo, tudi zato, ker smo delali z izkušeno in visoko profesionalno ekipo.
Boštjan Virc, hvala za odgovore!
Dokumentarni portret Mire Marko, ki je nastal v produkciji Studia Virc in RTV Slovenija, je letos marca na 25. mednarodnem festivalu Alpe Giulia Cinema vzbudil veliko zanimanje članov komisije, in podelili so mu posebno priznanje. V četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri si ga na TV SLO 2 lahko ogledate z zvočnim opisom za slepe in slabovidne.x
Veronika Rot
