V Sloveniji bomo 14. novembra prvič tudi uradno praznovali dan slovenskega znakovnega jezika. Kajti prav na ta dan pred dvanajstimi leti je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je kretnjo prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom.
Ljudje se največkrat umaknejo
Predsednik ZDGNS (Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije) Mladen Veršič, Jasna Bauman, direktorica Združenja tolmačev, in Matjaž Juhart, sekretar ZDGNS, so na današnji novinarski konferenci pojasnili pomen slovenskega znakovnega jezika za 1200 gluhih oseb v naši državi. »Marsikoga je strah, ko stopi v stik v gluhim človekom. Ne ve, kako bi z njim spregovoril. Največkrat se ljudje, ko ugotovijo, da smo gluhi, preprosto umaknejo. In to nas boli. Ne želimo, da je ljudi strah, ko so v naši bližini, saj smo ljudje tako kot vsi drugi, le da ne slišimo,« je povedal Mladen Veršič.
Čas, ko je strokovna javnost znakovni jezik odklanjala
Jasna Bauman je spregovorila o začetkih znakovnega jezika v Sloveniji. »Moj prvi stik z gluho skupnostjo je bil pred skoraj 40 leti, ko sem bila zaposlena v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana. To je bil čas, ko je bil znakovni jezik popolnoma prepovedan, predvsem pa ga je odklanjala celotna strokovna javnost in v širšem slišečem okolju ni bil prepoznan.« Prizadevanja za priznanje znakovnega jezika so naposled obrodila sadove in leta 2002 je tudi Slovenija dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je kretnjo prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom.
Za gluhe je znakovni jezik prvi jezik
Matjaž Juhart je pojasnil, da je Slovenija prva država v Evropi, morda celo na svetu, kjer je bil dan znakovnega jezika razglašen na tako visoki ravni. Razglasila ga je namreč vlada. »Za gluhe je znakovni jezik prvi jezik. Slovenščina je zanje tuj jezik, saj razmišljajo in se izražajo v znakovnem jeziku, mnogi pa še vedno ne razumejo, da je znakovni jezik svoj jezik. Vsaka država ima svoj znakovni jezik in tudi v Sloveniji imamo narečja v znakovnem jeziku,« je pojasnil Juhart. »14. november bomo seveda izkoristili za praznovanje, obenem pa bi radi tudi opozorili na težave. Na področju znakovnega jezika imamo tri ključne probleme: zakon je sprejet, vsi pravni akti so sprejeti, še vedno pa nekateri posamezniki, bodisi na ministrstvih bodisi na univerzah, ne razumejo, da gluhi v procesu izobraževanja potrebujejo znakovni jezik oziroma bi morali imeti možnost izbire.« Juhart je poudaril še pravico gluhih do informacije, opozoril pa je tudi, da bi država morala zagotoviti možnosti za razvoj znakovnega jezika.
Praznovanje dneva slovenskega znakovnega jezika
V počastitev dneva slovenskega znakovnega jezika bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v petek organizirala strokovni posvet z naslovom Vsak otrok ima pravico do kakovostne izobrazbe v znakovnem jeziku. V Cankarjevem domu bo na ogled ukrajinski film Pleme, ki je posnet v znakovnem jeziku, brez glasu in brez podnapisov. Film bo prikazan v popolni tišini, posnet pa je tako, da je zanimiv tudi za slišeče gledalce. Praznovanje prvega dne slovenskega znakovnega jezika bodo sklenili s slovesnostjo in kulturnim programom v Unionski dvorani Grand Hotela Union pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja.x
VesnaPfeiffer